Nemška Levica na muhi tajne službe

Berlin – Poslanci pod drobnogledom tajnih služb? Takšni ukrepi načeloma ne bi smeli biti v skladu z opevanimi evropskimi demokratičnimi standardi. Če je v igri bundestag kot nekakšno demokratično svetišče Nemčije, postane vohljanje agentov za parlamentarci še posebno kočljivo.

Da služba za varstvo ustavne ureditve (Verfassungsschutz) po združitvi države spremlja nekdanje vzhodnonemške komuniste, ni nobena skrivnost. Znan ni bil le obseg operacij. Ko je bilo konec tedna razkrito, da ima tajna služba na muhi 27 ali več kot tretjino od 76 zveznih poslancev Levice (Die Linke), je moral izbruhniti škandal. Težko si je, denimo, predstavljati, da bi vodja njihove poslanske skupine Gregor Gysi ali podpredsednica bundestaga Petra Pau kakor koli ogrožala nemško ustavo.

Levica – na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2009 je dobila 11,9 odstotka glasov – je naslednica Stranke demokratičnega socializma (PDS), ki je po padcu zidu nastala iz nekdanjih vzhodnonemških komunistov.

Sredi prejšnjega desetletja se je PDS, ki je bila zasidrana le na vzhodu Nemčije, združila z razočaranimi socialdemokrati (nasprotniki reform kanclerja Gerharda Schröderja), uporniškimi sindikalisti in komunističnimi skupinami z zahoda. Nova Levica se je kot po tekočem traku prebila čez volilni prag na volitvah v skoraj vseh nemških deželah.

Tajna služba utemeljuje trajno spremljanje Levice z delovanjem delov stranke, ki da si prizadevajo za temeljito spreminjanje ustavne in družbene ureditve. Prizanesljivi da so do nasilja skrajne levice. V okviru stranke deluje Komunistična platforma, ki se sklicuje na marksizem in si prizadeva za vzpostavitev nove socialistične družbe. V Levici, ki je po kadrovski strukturi in volilni bazi primerljiva z drugimi nasledniki komunistov v nekdaj socialističnem delu Evrope, so protikapitalistični skrajneži na obrobju, saj prevladujejo pragmatični politiki, kakršen je Gysi.

Olje na ogenj je prilil še za delo službe za varstvo ustave pristojni nemški notranji minister, bavarski konservativec in zagovornik politike law and order Hans-Peter Friedrich, ki je potegnil vzporednice s skrajno desničarsko stranko NPD. Naloga tajne službe je preprosta: nadzirati strukture s skrajnimi cilji. Da je nekdo poslanec (NPD ima poslance v dveh deželnih parlamentih na vzhodu), po njegovem nima nobene vloge. Tajna služba pri opazovanju (ne nadziranju) Levice menda spremlja le javno dostopne vire in ne uporablja posebnih obveščevalnih metod.

Nadzor levičarjev dražji 
od nadzora skrajne desnice

Kako so z javnimi nastopi Gysija in Pauove, utemeljevali njuno ogrožanje ustavne ureditve, pri službi ne pojasnjujejo. Voditelji Levice se sicer vsako leto na pokopališču socialistov sredi januarja udeležujejo množičnih slovesnosti ob obletnici usmrtitve Rose Luxemburg in Karla Liebknechta, a o kakem leninizmu in revoluciji pri njih ni ne duha ne sluha. Sam Gysi je ogorčen, češ, namesto da bi bundestag nadziral tajne službe, tajne službe nadzirajo bundestag. Levičarje jezi, da NPD dobiva denar od države, njihova stranka, ki se upira skrajnežem, pa je kriminalizirana.

Za varuhe ustave je še posebno neprijetno, da se je spremljanje poslancev Levice razkrilo kmalu po polomiji, povezani s skupino Nacionalsocialistično podzemlja, ki je dolga leta neopaženo delovala sredi Nemčije. Usmrtila je najmanj devet priseljencev in policistko. Čedalje več je znamenj, da je bil morilski trio povezan z NPD, ki je premrežena s sodelavci tajne službe. Kljub več namigom o njegovih skrivališčih se s celico iz Zwickaua več let sploh niso resno ukvarjali. So bili slepi na desno oko? Še več, usmrtitvi Turkov in Grka je bilo pripisano kriminalno ozadje.

»Ali nimajo drugega dela?« se je glede spremljanja poslancev Levice vprašal vodja opozicijskih socialdemokratov Sigmar Gabriel. Tudi zvezna ministrica za pravosodje Sabine Leutheusser-Schnarrenberger, ki je iz liberalne stranke, je bentila, češ, tajna služba bi po polomu z neonacističnimi morilci morala razmisliti o svojih prednostnih nalogah. Navsezadnje, za spremljanje Levice porabijo okoli 400.000 evrov na leto. Operacije proti NPD, ki deluje v navezi z neonacističnimi tovarišijami, jih stanejo le za polovico več.