Nemške volitve: Udobna prednost odpira vrata občutljivim temam

Berlin – Vlada nemške kanclerke Angele Merkel se je doslej v predvolilni kampanji­ izo­gibala krizi evra, finančni­ minister Wolfgang Schäuble­ pa je z nedavno oceno, da bo Grčija potrebovala še en odpis­ dolgov, stopil na spolzka ­politična tla.

Grčijo še vedno bremeni gora dolgov. Po prejšnjih odpisih sredozemska država dolguje devetdeset odstotkov tega denarja drugim državam in organizacijam. Nemčija jamči za velik del grškega dolga državam območja evra in lahko v primeru novega odpisa pričakuje visoke izgube. Zato je minister Schäuble toliko bolj presenetil z izjavo, da bo potreben še en reprogram. »To smo javnosti vedno povedali,« je dodal, a se številni Nemci bolj zavedajo tega, da se je vlada kanclerke Angele Merkel v dosedanji predvolilni kampanji raje izogibala težavam evra.

Toda grški dolgovi se bodo še letos povzpeli na 175 odstotkov BDP in voditelji evrskih držav, med katerimi bo najverjetneje tudi po volitvah 22. septembra Angela Merkel, se bodo morali kmalu spet ukvarjati z njimi. Morda je finančni minister kanclerki hotel pomagati, da ji domači in tuji nasprotniki ne bodo očitali, da je prelomila predvolilne obljube. Nemška konservativna vlada vsekakor verjame, da v Grčiji ni prave alternative sedanji vladi Antonisa Samarasa, poleg tega država s turizmom in drugim, če odštejemo obresti na dolgove, že ustvarja proračunski presežek.

Schäublejeva izjava odseva tudi veliko moč vladajoče koalicije mesec dni pred volitvami. Po razi­skavi agencije Forsa, objavljeni ta teden v reviji Stern in na televizijski postaji RTL, bi krščanskodemokratska unija kanclerke Merklove ter liberalci Rainerja Brüderleja in Philippa Röslerja spet zmagali s 47 odstotki glasov, socialdemokrati, Zeleni in Levica pa bi skupaj zbrali­ le 43 odstotkov (pri čemer prvi dve z zadnjo sploh ne bi vladali). Če bi v Nemčiji volili posamezne osebnosti, bi Angela Merkel dobila kar 57 odstotkov glasov, njen socialdemokratski izzivalec Peer Steinbrück bi končal pri borih 21.

So vodilni konservativni politiki presodili, da lahko v tako ugodnem položaju javnosti vendarle natočijo nekaj čistega evrskega vina? Poznavalci so že med zadnjim odpisom grških dolgov opozarjali, da ta ne bo zadostoval, a tedaj nemški vladajoči­ politiki raje niso jezili javnosti z omenjanjem morebitnih dodatnih odpisov. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah se nemška vlada morda počuti dovolj močno tudi za kakšno neprijetno resnico in Grčija ni edina dvorezna tema, s katero so se kanclerka in njej bližnji politiki te dni obrnili k javnosti.

Merklova je napovedala spremembo zakonodaje o obnovljivih virih energije, ki zdaj zaradi velikodušnih subvencij hitro viša cene elektrike, v torek pa je dvignila valove tudi s postankom v Dachauu. Še noben njen predhodnik ni položil venca v nekdanjem koncentracijskem taborišču, a če je nekatere po poklonu žrtvam holokavsta razburila s predvolilnim nastopom v pivskem šotoru, je voditeljica politične izbire, ki pogosto privlači tudi del skrajne desnice, po prepričanju večine vseeno naredila pogumen in pravilen korak.

(Pre)zgodnje slavje?

Nekdanji socialdemokratski kancler Gerhard Schröder, ki je ta teden pomagal nesrečnemu socialdemokratskemu kanclerskemu kandidatu, upravičeno opozarja, da predvolilnega boja ni konec do volilnega dne. V zadnjih dveh desetletjih, poročajo statistiki, je konservativna CDU/CSU v zadnjem mesecu pred parlamentarnimi volitvami vsakič izgubila pomemben delež podpore, leta 2005 skoraj sedem odstotkov. Kanclerka se očitno zaveda, da je kar polovica volivcev še neodločenih, sicer v zadnjih tednih ne bi načrtovala kar šestdesetih velikih prireditev.

Številni Nemci še vedno verjamejo, da njihova voditeljica ne opleta z besedami, zaradi česar v ključnih trenutkih sprejme prave odločitve in je najmočnejši adut za svojo stranko, še posebej, če se bo dobro odrezala v televizijskem dvoboju s Steinbrückom. Leta 2005 ji je njena mirna telegeničnost zagotovila veliko dodatnih glasov, a je bila tedaj za javnost še neznanka. Zdaj bo morala braniti svoje okope.

Konec avgusta je videti, da nemških volivcev politične teme ne prizadevajo tako, kot bi hotela levosredinska opozicija: pri Allensbaškem inštitutu navajajo, da državljane bolj kot težave z vohunskimi izvidniškimi letali zanimajo dopustovanje, zdravje in celo vreme: le 39 odstotkov Nemcev se je v zadnjih tednih pogovarjalo o politiki, 29 odstotkov o volitvah. Polovico vprašanih je sicer razburilo prisluškovanje ameriške NSA, strokovnjaki pa vseeno ne pomnijo takšnega nezanimanja za politične teme kot pred tokratnimi parlamentarnimi volitvami. Zato pa so Nemci še kako pozorni na ekonomske teme, posebej tiste, ki jih udarijo po žepu.