Tiskane izdaje
Schäuble potuje v Grčijo s sto milijardami evrov pomoči za mala in srednje velika podjetja iz državne banke za spodbujanje razvoja KfW. Čeprav v Berlinu pred obiskom molčijo o tej vsoti, komentatorji domnevajo, da Nemčija skupaj z evropskimi strukturnimi skladi in evropsko investicijsko banko pripravlja petstomilijardni paket za pomoč grškemu gospodarstvu. »Izvoz narašča in proračunski primanjkljaj se znižuje,« je bil nedavno v Atenah optimističen tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle, za grški časopis To Vima in mnoge Grke pa je bil to le »napad prijaznosti«.
Ko gre za njihovo reševanje in vlogo Nemčije v njej, številni Grki še vedno stojijo na okopih. Nemški finančni minister prihaja v Atene le nekaj ur zatem, ko naj bi grški parlament odločil o množičnih odpuščanjih v državnem sektorju, že septembra naj bi šest tisoč občinskih in drugih uslužbencev odšlo »v rezervo«, prihodnje leto bi jih morali odpustiti še veliko več. Wolfgang Schäuble prihaja v Grčijo sredi množičnih demonstracij državnih uslužbencev in vseh drugih, ki verjamejo, da je sedanja evrska in evropska pot reševanja prezadolženih držav napačna.
»Kdo je pravzaprav Schäuble?« je nemškega politika pričakal komentar v časopisu Ta Nea. »Ni niti ekonomist, je samo Nemec, ki si domišlja, da je 'nemška pot' zdravilo za vse težave.« Po prepričanju grškega časopisa Schäuble škoduje Grčiji in Evropi, pa tudi Nemčiji, »saj je obudil vse nočne more, ki so jih potrpežljivo poskušale odgnati generacije Nemcev po drugi svetovni vojni«.
Kdo je gospod Schäuble, da si drzne žaliti Grčijo, je lani spraševal tudi grški predsednik Karolos Papuljas, ko se je nemški minister v radijskem intervjuju retorično spraševal o grških volitvah. Odgovor je pravzaprav preprost: nemški finančni minister verjame, da je treba dolgove vračati in za boljše življenje prihodnjih generacij reformirati domače gospodarstvo.
»Veliko pomembnejše, kot zavajati ljudi s takšnimi zgodbami, bi bilo razložiti reformne poti in jih spremljati na njih,« je Wolfgang Schäuble pred nekaj meseci odgovoril v intervjuju za časopis Neue Osnabrücker Zeitung. Sam prihaja h grškemu premieru Antonisu Samarasu, svojemu kolegu finančnemu ministru Janisu Sturnarasu in v nemško-grško trgovinsko zbornico s predlogi pomoči podjetjem, še posebej tistim, ki zaradi bančne in dolžniške krize ostajajo brez posojil. O tem, da bi območje evra Grčiji odpisalo še več dolgov, nemška vlada tik pred volitvami noče razpravljati, čeprav bo to po prepričanju mnogih poznavalcev neizbežno. Nedavno poročilo Mednarodnega denarnega sklada, evropske komisije in Evropske centralne banke je namreč spet zaznalo velike pomanjkljivosti v reformnih prizadevanjih, grški nadzorniki iz Washingtona, Bruslja in Frankfurta menijo, da privatizacija državnih podjetij poteka prepočasi, država še vedno ne zna ali noče pobirati svojih davkov in tako naprej.
Trojka bo z denarjem vseeno pomagala še naprej, saj je grški dolg tudi po lanskih drastičnih odpisih še vedno 157 odstotkov bruto domačega proizvoda, brez zaposlitve je skoraj tretjina za delo pripravljenih ljudi, BDP naj bi se tudi letos znižal za 4,4 odstotka – vsaj dotlej, dokler bo tudi trojka enotna o pomoči. Vse več je namreč namigov o nestrinjanju IMF s politiko EU in ECB. Glede na to, da je bil grški dolg ob začetku reševanja 129 odstotka BDP, nekateri svetujejo upnikom, naj se sprijaznijo, da svojega denarja ne bodo več videli. Finančni minister Sturnaras je napovedal, da bodo, takoj ko bo grška država brez upoštevanja obresti na dolgove začela prejemati več denarja, kot ga potroši, ponovno odprli temo nadaljnjega odpisa dolgov.
Brez obljub
Pogovori o nadaljnjem odpisu dolgov naj bi se začeli po koncu poletnih počitnic, sedanji nemški gost pa Grkom vsaj do 22. septembra najbrž ne bo mogel ničesar obljubiti. O gospodarskem sodelovanju lahko samo upa, da se mu v Atenah ne bo godilo enako kot njegovemu kolegu gospodarskemu ministru pred poldrugim letom. Philipp Rösler je na pogovore o milijardnih poslih v Atene pripeljal sedemdeset nemških podjetnikov, a se je po nemškem prepričanju vse skupaj ustavilo v kolesju grške birokracije, minister pa je lani poleti že namigoval o grški nesolventnosti. V Berlinu upajo, da bo sedanja grška vlada bolj podjetna vsaj pri podjetništvu.
