Tiskane izdaje
Nemčijo so že prej razburile obtožbe ameriškega finančnega ministrstva, da Nemčija z izvozno usmerjenim gospodarstvom škodi evropski in svetovni gospodarski stabilnosti. Če največja evropska gospodarska sila ne bo spodbudila domače potrošnje, bo po prepričanju ameriške demokratske vlade odgovorna za pohod deflacije.
Po poročilih evropske statistične službe se je število brezposelnih ta mesec povečalo za šestdeset tisoč in v območju evra zdaj že 19,45 milijona za delo sposobnih ljudi išče službo. Kot da bi hotele statistike potrditi ameriške obtožbe, je v območju evra res dramatično upadla tudi oktobrska inflacija. Še septembra je ta znašala 1,1 odstotka, oktobra pa le še 0,7 odstotka, kar je najmanj v preteklih štirih letih. Opazovalci verjamejo, da bo svet Evropske centralne banke na naslednjem srečanju stal pred odločitvijo o novem nižanju obrestnih mer z že zdaj nizkega 0,5 odstotka na 0,25 odstotka, da bi tako spodbudil nov krog posojanja podjetjem in potrošnikom.
Če se bodo v Frankfurtu temu še izognili, se bodo morda prav zaradi nemškega pritiska, kar bo zagotovo prineslo še več obtožb iz Washingtona in od drugod. Nemci so namreč strastni varčevalci, za starost pa hočejo pogosto poskrbeti z nakupom primerne dolgoročne zavarovalne police in oboje hudo prizadeva sedanje nizke evrske obresti. Mario Draghi in njegovi se še vedno lahko odločijo za nov krog poceni posojil bankam, da bi tako spodbudili njihovo posojanje gospodarstvu ter s tem povezano nižanje brezposelnosti. Še posebej skrbi brezposelnost med mladimi, ki je v vsem območju evra zrasla na 24,1 odstotka, v najbolj prizadetih državah, kot sta Grčija in Španija, pa je še veliko višja.
Dodatne privilegije upokojencem
Brezposelnost med mladimi je bila tudi tokrat najnižja v Nemčiji, ki se v gospodarsko najbolj razvitih nemških deželah tudi sicer približuje polni zaposlenosti. Za konservativni del nemške politike in ekonomije je to jasna potrditev, da se morajo druge države območja evra zgledovati po Nemčiji in ne Nemčija po njih, in po njihovem prepričanju to potrjujejo tudi pozitivna gospodarska znamenja v doslej tako problematičnih državah, kot sta Grčija ali Španija.
Verjetni socialdemokratski partnerji kanclerke Angele Merkel bolj soglašajo s tujimi kritiki in pogajanja o novi nemški vladi potekajo v znamenju zahtev za več državne potrošnje in večje pravice za vse, od najemnikov do prejemnikov socialne pomoči. Ta čas gospodarstvo še posebej razburjajo pogovori o tem, da presežka v pokojninski blagajni ne bi vrnili plačnikom, kot zahteva sedanja zakonodaja, ampak z njim plačali dodatne privilegije upokojencem, po predstavah konservativcev materam in po predstavah levičarjev vsem.
Povečati domačo potrošnjo
Desni in levi nemški politiki soglašajo, da mora država ostati vodilna izvoznica, čeprav se je Američanom s kritikami nemške gospodarske strategije zdaj pridružil tudi IMF. Prvi namestnik Christine Lagarde David Lipton poziva nemško vlado, naj zmanjša svoj trgovinski presežek na »primerno raven«, da bi partnerjem v območju evra pomagala zmanjšati primanjkljaje. »Pomembno manjši trgovinski presežek bi pomagal,« je Lipton ocenil v nastopu na berlinski American Academy. Visoki predstavnik IMF sicer ne misli, da bi morala Nemčija spremeniti gospodarski model, po njegovem prepričanju bi morala povečati domačo potrošnjo.
Na nemškem finančnem ministrstvu zavračajo takšne obtožbe. »V Nemčiji ni nesorazmerij, ki bi zahtevala popravke, nasprotno, inovativno nemško gospodarstvo pomembno prispeva h globalni rasti s pomočjo izvoza in uvoza delov za končne proizvode,« je predstavnik za tisk že Američanom odgovoril, da ni razloga za zaskrbljenost v Nemčiji, v območju evra ali globalnem gospodarstvu. Opozoril je tudi na »robustno« povečanje nemških plač v minulem obdobju.
Številne nemške ekonomiste pa je razburilo poročilo IMF o posebnem desetodstotnem davku na svetovno premoženje, da bi se s temi sredstvi lahko spopadli z visoko zadolženostjo večine držav. V ta namen bi se morali varčevalci in lastniki vrednostnih papirjev in nepremičnin odreči desetini premoženja, in ker bi to naredili vsi, ukrep ne bi bil videti nepravičen. Države sveta še nikoli po drugi svetovni vojni niso bile tako zadolžene kot danes, v povprečju kar 110 odstotkov bruto proizvoda, pri IMF pa za Nemčijo navajajo, da bi takšna enkratna obdavčitev premoženja nad 250.000 evri prinesla 230 milijard evrov. Razmišljajo tudi o stalnem povišanju davkov, za najbogatejše Nemce na primer s sedanjih 45 odstotkov na 70 odstotkov. Nemško finančno ministrstvo na takšne predloge odgovarja le z navajanjem ministra Wolfganga Schäubleja, da bi se radi izvlekli brez višjih davkov in novih dolgov.
