Tiskane izdaje
Berlin – Potem ko je nemški zeleni parlamentarec Hans-Christian Ströbele v Moskvi obiskal odkritelja mednarodnega prisluškovanja ameriške Nacionalne varnostne agencije NSA, zdaj drugi levi politiki za Edwarda Snowdna zahtevajo azil v Nemčiji.
Edward Snowden poleg družine in prijateljev pogreša tudi koruzne čipse, so po Ströbelejevem obisku pri nekdanjem sodelavcu ameriške vojaške obveščevalne službe povedali nemški novinarji, ki so starosto stranke zelenih iz berlinskega Kreuzberga spremljali v Moskvi. Zelo se je razveselil vrečk s čipsi in keksi, ki so mu jih prinesli, a to seveda ni razlog za njegovo pripravljenost, da pride svoja dejanja pojasnjevat tudi v Nemčijo, če bi bilo poskrbljeno za njegovo varnost. Po razkritju, da so pri NSA prisluškovali tudi prenosnemu telefonu nemške kanclerke Angele Merkel, bi lahko Nemci Snowdna izprašali tudi v Rusiji, prvaki zelenih in stranke Levica pa se že zavzemajo, da bi tridesetletni Američan prišel v Nemčijo.
»Edward Snowden, ki je razkril neznanski prisluškovalni škandal, je vse kaj drugega kot zločinec in si zasluži varno bivališče v Nemčiji,« verjame zeleni politik Jürgen Trittin, voditelj Levice Bernd Riexinger pa vidi celo »sprejemljivo zakonsko pot« za Snowdnov prihod v Nemčijo in njegovo zaščito pred izročitvijo Američanom, ki bi izdajalca njihovih državnih skrivnosti radi videli pred sodiščem. »Tej vladi primanjkuje politične volje, v bundestagu pa je politična volja jasna,« pravi Riexinger. Zaradi povezav s tajnimi službami nekdanje Nemške demokratične republike socialdemokrati in zeleni z Levico še nočejo sodelovati v zvezni vladi, skupaj pa imajo v bundestagu že večino, ki je unija CDU/CSU krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel nima. Riexinger namiguje, da bi bilo to večino morda dobro uporabiti pri posameznih vprašanjih, med njimi tudi pri pomoči Edwardu Snowdnu. »Parlament bi moral vladi pomagati na noge in jo s sklepom prisiliti, da Snowdnu zagotovi azil in tako tudi priložnost za pričanje.«
Skrb za odnose z ZDA
Po šoku, ki ga je prineslo razkritje prisluškovanja kanclerkinemu prenosnemu telefonu, tudi krščanskodemokratska CDU in njena sestrska CSU nimata nič proti izpraševanju Edwarda Snowdna, nemške konservativce pa kljub vsemu skrbijo tudi odnosi z Američani in jih ne bi radi prizadeli bolj, kot pa je potrebno. V ZDA tako demokratski kot republikanski kongresniki nasprotujejo popustljivosti do Snowdna, ki bi po besedah senatorke Dianne Feinstein lahko o svojih spoznanjih obvestil pristojne odbore senata in predstavniškega doma, namesto da se je zatekel v druge države.
Nemški krščanskodemokratski in socialdemokratski politiki, ki bodo najverjetneje sodelovali v prihodnji nemški vladi, so zato previdnejši od opozicijskih strank, o tem, kakšno zunanjepolitično škodo bi lahko z azilom za Snowdna utrpela Nemčija, pa čeprav je kanclerka Merklova takoj po razkritju prisluškovanja poklicala ameriškega predsednika Baracka Obama. Polemizirajo pa tudi številni komentatorji. »Gre za usodo begunca, ki ga Američani preganjajo, kot bi šlo za reinkarnacijo Bin Ladna,« v časopisu Süddeutsche Zeitung piše Heribert Prantl. »Nemčija mu mora omogočiti tukajšnje bivanje, pa čeprav bi s tem tvegali spor z Američani.« Po komentatorjevem prepričanju lahko Nemčija le s Snowdnovo pomočjo izve, kaj se je res dogajalo, azil zanj pa bi pomagal tudi k vrnitvi nemške suverenosti in integritete, ki ju je prizadelo ameriško vohunjenje.
Richard Herzinger iz časopis Die Welt pa verjame, da Snowden ni noben mesija proti hudobni velesili ZDA, kot bi ga želeli slikati antiimperialisti z Ströbelejem na čelu, kar dela, je pod nadzorom ruskih obveščevalnih služb, ki znajo njegove podatke izkoristiti za ruske cilje. »Putinov režim, ki svojo oblast temelji na samovolji obveščevalnih služb, bi rad zahodne demokracije ločil med seboj in spodkopal transatlantsko zaupanje. Ko bodo Evropejci dovolj odtujeni od ZDA, pa bo lahko Rusija povečala svoj vpliv v Evropi in se tako približala svojim oblastniškim sanjam.« Konservativni časopis moti, da ob ogorčenju zaradi ameriškega prisluškovanja nihče ne opozarja na podobna dejanja Rusije in Kitajske. Ameriški prestop meje nadzora nad zavezniki mora voditi k pogajanjem o novih pravilih obnašanja med zahodnimi partnerji, ne pa k konfrontaciji: »Delovanje NSA ne more izbrisati gigantskih zaslug ZDA za nemško svobodo in blagostanje. Le kdor se zaveda tega, lahko resnično odgovorno zastopa nemške interese, nenazadnje tudi do Washingtona.«
