Nemško nelagodje ob skorajšnjem obisku

Berlin – Neuradni obiski turškega premiera Erdoğana v Nemčiji so bili zaradi njegovih pozivov tamkajšnjim prebivalcem turškega rodu sporni že prej. Po obračunavanju z domačimi demonstranti in dvomljivem odgovoru na tragično rudarsko nesrečo pa nekateri­ politiki turškemu voditelju priporočajo, naj v soboto raje ostane doma.

Bilo bi veliko presenečenje, če bi turški premier res poslušal kritike in odpovedal obisk pri nemških prebivalcih turškega rodu: kar 1,3 milijona jih ima turške potne liste in bodo lahko avgusta volili novega turškega predsednika, politiku islamistične usmeritve pa bi zaradi zaostrenega domačega položaja še kako prav prišli glasovi iz tujine, če bo res kandidiral.

Dvigovanje prahu

Recep Tayyip Erdoğan je znal Nemce dobro razburiti tudi v boljših časih. Leta 2008 je – tudi v Kölnu – asimilacijo označil za zločin proti človeštvu in s tem dvignil prah v državi, ki v nepripravljenosti prilagajanja vidi vzroke za dolgoletne težave turških priseljencev in še posebej njihovih otrok. Tedaj so mnogi Erdoğana še spoštovali kot državnika, ki Turčiji vrača gospodarsko moč in Zahodu ponuja alternativo bolj radikalnim islamskim silam, zdaj mu doma in v tujini očitajo naraščajočo nedemokratičnost in iz partnerja pri reševanju težav se hitro spreminja v njihovega povzročitelja.

V Kölnu v soboto pričakujejo 10.000 demonstrantov, med njimi številne Turke, ki si v domovini želijo bolj posvetne vlade in enakih pravic za istospolne, drugače misleče in še marsikoga. Medtem ko Recep Tayyip Erdoğan doma obračunava s političnimi nasprotniki in poskuša omejevati sodobne komunikacije, se njegovi v Nemčiji živeči rojaki končno izvijajo iz gospodarskega in kulturnega geta in si zato mnogi želijo tudi bolj ­odprte domovine.

Erdoğanovi nasprotniki so ogorčeni tudi zaradi njegovega bizarnega odgovora na nedavno rudarsko nesrečo. V Somi je umrlo okrog 300 rudarjev, premier pa je nesreče pri delu označil kot nekaj normalnega ter pri tem navajal britansko literaturo iz 19. stoletja. Tudi zato duhovni nivo iz tistega časa kritiki očitajo kar Erdoğanu samemu. Med nedavnim govorom predsednika turške odvetniške zbornice Metina Feyzioğluja je premier odvihral iz dvorane, njegov bes si je prislužil tudi nemški predsednik Joachim Gauck, ki je med obiskom v Turčiji izrazil strah za tamkajšnjo demokracijo, pravno državo in medije. Gauck je vprašal, ali je res treba omejevati twitter in youtube ter podvomil o neodvisnosti sodstva, če vlada neposlušne tožilce in policiste prestavlja na druga delovna mesta.

Gauck je pohvalil turški dialog s Kurdi in previdno približevanje z Armenijo, kateri je ob skorajšnji stoletnici turškega pokola poldrugega milijona ljudi izrazil sožalje prav Erdoğan in postavil za zgled turško oskrbo sirskih beguncev. Nekdanji vzhodnonemški pastor je navedel tudi svojo življenjsko izkušnjo: »Kjer se omejuje svobodo izražanja, kjer državljani niso več dovolj informirani, vprašani in povabljeni k sodelovanju, tam rastejo nejevolja, neizprosnost ter na koncu tudi pripravljenost na nasilje.« Gauck se je srečal tudi s turškimi bojevniki za človekove pravice in preganjanimi ­novinarji.

»Še vedno se obnaša kot pastor, kakršen je bil nekoč,« je žolčno odgovoril Erdoğan in za prvi maj na istanbulske in druge trge, na katerih se radi zbirajo protestniki, spet dal nastaviti vodne topove. Njegov svetovalec je med obiskom Some celo fizično obračunaval s protestniki, ki so vladi očitali preteklo ignoriranje zahtev za strožje varnostne pogoje ter s tem odgovornost za nesrečo. Recep Tayyip Erdoğan v kritikih vidi svoje sovražnike, še posebej je besen na pridigarje, saj verjame, da demonstrante spodžiga v ZDA živeči nekdanji imam in pisatelj Fethullah Gülen, ki se zavzema za zmerni islam ter dialog z drugimi verami.

Kaj je pomembno?

»Nekaterim vladam se zdi, da je ljudstvo postranska stvar,« je na Erdoğanove kritike odgovoril nemški predsednik Joachim Gauck,­ turški premier pa zdaj prihaja v Nemčijo odločen, da bo tudi on povedal svoje. »Za politika, ki se zaveda svoje odgovornosti, bi bila zame ob tako dramatičnih in še nepojasnjenih dogodkih s številnimi mrtvimi odločitev jasna: so pomembnejše stvari od predvolilnih zborovanj v tujini,« je Erdoğana kritiziral kölnski župan Jürgen Roters. Po nemškem prepričanju bi morala biti za turškega voditelja poleg učne ure demokracije pomembnejša tudi boj proti korupciji v vladajočih krogih in skrb za gospodarstvo, ki po eksplozivnem razvoju v zadnjem desetletju kaže resna znamenja pregretosti.