Nemško ustavno sodišče ne bo torpediralo reševanja skupne evropske valute

Sodniki iz Karlsruheja v ESM ne vidijo nevarnosti za nemško proračunsko avtonomijo.

Objavljeno
18. marec 2014 12.26
GERMANY-EUROZONE/COURT
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Nemško ustavno sodišče je vendarle potrdilo evrski reševalni mehanizem ESM. Dokler o vseh odtokih nemškega denarja odloča nemški parlament, sodniki iz Karlsruheja v njem ne vidijo velikih nevarnosti za nemško proračunsko avtonomijo.

Ko so grški dolgovi sprožili prvo veliko evrsko krizo, sta Grčijo, Irsko in Portugalsko, pa tudi Španijo in Ciper pomagala reševati začasni reševalni sklad EFSF in stalni ESM. Nemčija jamči za približno tretjino ter sredstev in vseh drugih, ki morda še bodo potrebna za reševanje skupne evropske valute. Več kot 37 tisoč nemških tožnikov, med njimi profesorji ekonomije in parlamentarci, je v takšnem zastavljanju nemškega davkoplačevalskega denarja videlo grobo kršitev ustave, ki zadnjo besedo o državnem proračunu daje parlamentu. Ustavno sodišče je največjo tožbo v svoji zgodovini zavrnilo. V petsto milijard evrov vrednem ESM ne vidijo nevarnosti za nemško proračunsko avtonomijo že zato, ker je najvišjo mejo nemških varščin pri 190 milijardah potrdil bundestag in bo ta tudi v prihodnje odločal o nemških varščinah. Kot je poudaril predsednik sodišča Andreas Voßkuhle, mora biti pot iz dolžniške krize demokratično utemeljena in ustavno sprejemljiva.

Tisti, ki so v Frankfurtu, Berlinu in v Bruslju bali, da bi drugačna odločitev nemškega ustavnega sodišča morda vrnila evrsko krizo, si zdaj lahko oddahnejo, a ne popolnoma, Voßkuhlejevi sodniki še niso končali z ocenjevanjem ukrepov za reševanje skupne evropske valute. Če se jim omejeno reševanje ne zdi sporno, pa so v začetku leta na evropsko sodišče poslali v presojo svoje dvome o pripravljenosti evropske centralne banke na neomejene nakupe obveznic evrskih držav v primeru nuje. Predsednik ECB Mario Draghi je odločitev o izvajanju dokončnih denarnih transakcij na sekundarnih trgih evrskih državnih obveznic (OMT) označil za »verjetno najuspešnejši nedavni ukrep monetarne politike, ki ni prinesel stabilnosti le evropskih trgom, ampak trgom po vsem svetu,« nemški tožniki pa verjamejo, da OMT dovoljuje v maastrichtski pogodbi prepovedano »monetarno financiranje držav«. Ustavni sodniki v Karlsruheju so jim delno dali prav; iz spoštovanja do evropskega sodišča so program poslali v presojo v Luksemburg, a so si pridržali zadnjo besedo.

Nemški ustavni sodniki so tudi potrdili evropski proračunski pakt, kar še podkrepljuje njihovo prepričanje, da lahko reševalci evra računajo le z omejenimi sredstvi, končno odgovornost za razumno vladanje in razvoj pa nosijo vlade vsake države posebej.