Nemško zaupanje do Rusije hitro upada

Je ženevski sporazum le premor v krizi? Rusija je najprej za razorožitev »fašističnih skupin«.

Objavljeno
19. april 2014 00.17
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – En sam dan so v Kijevu in zahodnih prestolnicah verjeli, da bo ženevski sporazum z dogovorom o razorožitvi vseh nezakonitih sil v Ukrajini prinesel pomiritev položaja na vzhodu države, kjer proruske milice zasedajo številne vladne stavbe. »Samoumevno je, da morajo najprej odložiti orožje milice desnega sektorja in druge fašistične skupine, ki so sodelovale v februarskem prevratu,« so v petek sporočili z ruskega zunanjega ministrstva.

Nemška kanclerka Angela Merkel je na tradicionalnem velikonočnem dopustu v Italiji, ameriški predsednik Barack Obama pa je zaradi slabih izkušenj že podvomil, da bo Rusija res izvršila obljubljeno. Njegov podpredsednik Joe Biden se je po telefonu raje pogovarjal s slovaškim ministrskim predsednikom Robertom Ficom iz države, ki bo morda pomagala oskrbovati Ukrajino z nafto in plinom. Oskrbo prek Slovaške načrtujejo tudi pri nemškem energetskem velikanu RWE, ki je Ukrajini že začel pošiljati plin prek Poljske.

Mnogi na Zahodu vseeno pozdravljajo upanje na razelektritev položaja v Ukrajini, številni pa so še naprej nezaupljivi, posebej tisti, ki so natančno prisluhnili maratonskemu televizijskemu nastopu ruskega predsednika prav na dan ženevskih pogovorov. Ti še posebej poudarjajo del, v katerem se je Vladimir Putin razgovoril o domnevni višji moralni opredeljenosti Rusov. Na Zahodu se po njegovem prepričanju pehajo za osebnim uspehom, revni ali bogati Rusi pa imajo globoko v sebi žrtvovanje za svoj narod in to so »globoke korenine našega patrio­tizma«. Čeprav upa, da mu ga ne bo treba uporabiti, Putin opominja na pooblastilo ruskega parlamenta za posredovanje v Ukrajini ter poudarja, da je bil vzhod te države do leta 1920 ruski.

Protiruska statistika

Državniku s takšnimi prepričanji je že kanclerka Angela Merkel pripisala življenje v nekem svojem svetu, njen podkancler Sigmar Gabriel pa odklon od evropskih vrednot. Zdaj sedanji ruski politiki vse bolj nasprotujejo tudi običajni Nemci, ki so bili tudi zaradi gospodarskega sodelovanja doslej naklonjeni tej državi. Po Allensbachu tesne odnose z Rusijo zagovarja le še 32 odstotkov prebivalstva, 55 odstotkov jih v Rusiji vidi nevarnost. Velika večina vprašanih tej državi priznava velik politični pomen in kulturno tradicijo, 76 odstotkov rusko spoštovanje človekovih pravic ocenjuje kot nezadostno, 65 odstotkov pa jih je zdaj kritičnih do predsednika Vladimirja Putina.

To ne pomeni, da bi Nemci od svojih politikov pričakovali akcijo za vrnitev Krima Ukrajini, saj jih 33 odstotkov sprejema odločitev krimskega ljudstva za priključitev Rusiji. Putin je v televizijskem nastopu prvič priznal navzočnost ruskih vojakov med izvajanjem referenduma, kar si bo zagotovo zapomnila nemška kanclerka, ki ji je ruski predsednik pred tedni obljubil tudi umik ruske vojske z ukrajinske meje.

Nemčija ni bila med podpisnicami budimpeškega dogovora iz leta 1994, s katerim so Rusija, ZDA in Velika Britanija Ukrajini v zameno za predajo jedrskega orožja Moskvi zagotovile ozemeljsko celovitost, kot nekdanja državljanka Nemške demokratične republike in državnica, ki je vodila Evropo skozi evrsko krizo, pa se nemška kanclerka zaveda odgovornosti pred zgodovino. V Berlinu so prenehali izdajati varščine za izvoz orožja v Rusijo in zadržali prodajo nekaj manj kot milijarde dolarjev vredne satelitske tehnologije. »Evropa se ne bi smela bati, da bodo sankcije prinesle povračilne ukrepe,« je poudarjala Angela Merkel.

Poostritev sankcij

Nemčija je z zavezniki pred Ženevo pripravljala poostritev sankcij proti Rusiji, in to tako, da bi bolelo – poleg prepovedi izvoza vojaške in druge visoke tehnologije tudi izgon Rusije iz mednarodnega sistema za prenos denarja Swift, kar bi po prepričanjih strokovnjakov ohromilo bančni sistem države. Ker je v Nemčiji od gospodarskega sodelovanja z Rusijo odvisnih 350.000 delovnih mest, bi kanclerka morda prepričala k ukrepanju tudi Veliko Britanijo, ki je z londonskim Cityjem rusko finančno središče, in Francijo, ki se je z Moskvo dogovarjala o ambicioznih vojaških poslih. Zaradi mile zime imajo številne evropske države tudi velike rezerve zemeljskega plina, kar bi jim v primeru zaostrovanja dalo nekaj manevrskega prostora.

Medtem ko nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pozdravlja ženevski dogovor kot priložnost za preprečitev razcepitve Ukrajine, bodo države, ki so jih globoko pretresle dosedanje ruske akcije, zagotovo dobro premislile, koliko lahko še zaupajo predsedniku Vladimirju Putinu. Kanclerka Angela Merkel je za konec prihodnjega tedna napovedala srečanje s poljskim premierom Donaldom Tuskom, osrednji temi pogovorov bosta Ukrajina in energetska ­varnost Evrope.