Medtem ko se palestinska in izraelska stran sestajata v Washingtonu, na Zahodnem bregu iščejo krivce za torkov napad, v katerem so življenje izgubili štirje Izraelci. Odgovornost zanj je že prevzelo vojaško krilo Hamasa.
Mo.Z.
Jeruzalem - Ameriški predsednik Barack Obama je v novem poskusu oživitve mirovnega procesa med Izraelci in Palestinci v Beli hiši sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, sledila pa bodo bilateralna srečanja s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, jordanskim kraljem Abdulahom in predsednikom Egipta Hosnijem Mubarakom.
Prva neposredna pogajanja med izraelsko in palestinsko stranjo po ksoraj dveh letih pa je v torek zasenčil napad, v katerem so življenje izgubile štiri osebe, zgodil pa se je na prometni cesti v Hebronu, ki jo sicer uporabljajo tako Palestinci kot Izraelci. Odgovornost za napad je prevzelo vojaško krilo Hamasa Izz al Din Kasam, ki nadzoruje Gazo in iz katerega so na spletni strani zapisali, da prevzemajo "vso odgovornost za herojsko operacijo v Hebronu". Napad je že ostro obsodil generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Ban Ki Mun in obenem dejal, da gre za "očiten poizkus omajanja pogajanj v Washingtonu". Tudi ameriška, izraelska in palestinska stran so sporočile, da ne bodo pustile, da napad omaja pogajanja. Obama ga je iznačil za "nesmiselni pokol".
Po napadu so izraelske varnostne sile izvedel obsežno operacijo iskanja odgovornih, zaprle Zahodni Breg in preiskale vasi okoli Hebrona ter priprle na ducat ljudi, domnevno povezanih s palestinskim gibanjem Hamas. Iskanje medtem izvajajo tudi pripadniki palestinskih varnostnih sil.
Odvetnik gibanja Hamas Omar Abdel Razek je sporočil, da so do današanjega popldneva priprli najmanj 250 njihovih pripadnikov, sam napad pa sicer označil za "veleizdajo". Palestinski premier Salam Fajad obenem poziva, naj do poodbnih napadov več ne prihaja, tiskovni predstavnik Hamasa Sami Abu Zuri pa je še dejal, da so podobni napadi povsem naravni odgovor ljudi na zločine okupacije.
V Washingtonu začetek pogovorov
Kot je že pred pogajanji dejal ameriški predsednik, je njegov cilj, da do mirovnega sporazuma med Izraelci in Palestinci pride v roku enega leta, rok, ki ga je pozdravil tudi palestinski predsednik. Palestinska stran si želi samostojno državo, čemur Netanjahu sicer ne nasprotuje. Srž problema pa ostajajo izraelske gradnje na zasedenih ozemljih Zahodnega brega; palestinska stran namreč pravi, da pogajanj ne bo možno nadaljevati, če Izrael ne bo podaljšal 10-mesečnega moratorija na gradnjo (rok poteče 26. septembra), medtem ko je z izraelske strani slišati, da moratorija ne nameravajo podaljšati ter da takšna odločitev ne more vplivati na pogovore.