Nikola Tesla sredi neviht in bliskov

Teslo si lastita tako Hrvaška kot Srbija, zdraham pa še zdaleč ni videti konca.

Objavljeno
24. marec 2014 09.39
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb
Zagreb – O enem najbolj znanih svetovnih izumiteljev in znanstvenikov v elektrotehniki in radiotehniki Nikoli Tesli je bilo zapisanega že veliko. Vendar, kot vse kaže, še vedno ne vse. Lastita si ga namreč tako Hrvaška kot Srbija. Zdraham pa še zdaleč ni videti konca.

Za začetek je treba iti v Beograd. Tam so se v zadnjem času pojavljale precej burne razprave o tem, kje bi morala biti žara z upepeljenimi posmrtnimi ostanki velikega izumitelja, ki je podpisan pod najmanj 700 patentov. Žara s posmrtnimi ostanki Nikole Tesle je zdaj namreč v mestnem muzeju v Beogradu oziroma v muzeju Nikole Tesle. Vse glasnejše pa so pobude, da bi žaro prenesli v cerkev svetega Save, ki je simbol pravoslavne vere in največja pravoslavna cerkev v tem delu Evrope ter tretja največja na svetu.

Kakšnega posebnega razloga za to menda ni, vendar pobudniki menijo, da je prostor v cerkvi svetega Save »neprimerno boljši kot sedanji v mestnem muzeju«. V muzeju pa pravijo, da to sploh ni pomembno: dediščina Nikole Tesle je namreč že več let pod zaščito Unesca, prav tako tudi gradivo, ki je na ogled v muzeju v Beogradu že od leta 1951, ko ga je muzeju podaril Teslov nečak Sava Kosanović. Med tem je tudi veliko znanstvenikove poslovne in osebne korespondence.

Zanimiv je podatek, da je bil Nikola Tesla le enkrat v Srbiji, in sicer pred 122 leti, ko ga je na železniški postaji v Beogradu pričakalo več tisoč ljudi. Viri pravijo, da se je v mestu zadržal približno 30 ur. V tem času ga je sprejel kralj, zdravico pa mu izrekel tudi srbski pesnik Jovan Jovanović Zmaj. Mestna oblast v Beogradu, ki naj bi imela zadnjo besedo pri odločitvi, kam žaro umestiti, za zdaj molči, in nič ne kaže, da bi se kaj kmalu zapletla v polemiko.

Po drugi strani pa se v razpravo, povezano s Teslo, vse bolj vključuje Hrvaška. Tudi na Hrvaškem so namreč prepričani, da si smejo lastiti del (če že ne kar vsega) tistega, kar je povezano z osebnostjo in delom svetovno znanega izumitelja. Navsezadnje, kot je že pred časom zapisal hrvaški znanstvenik Petar Vučić, je bil »Tesla Hrvat, kar dobro vedo tako v vrhu Katoliške kot Pravoslavne cerkve.«

Na predavanjih v Tehniškem muzeju v Zagrebu, kjer je urejena posebna soba, v kateri obiskovalcem prikazujejo, kaj vse je uspelo »velikemu Hrvatu«, je težko slišati, da je Tesla »tako ali drugače povezan s Srbijo«, v razpravah pa se nenehno poudarja teorija, da je Tesla po rodu Hrvat. Kot argument je pogosto navedena še vasica Smiljan v Liki, kjer se je znanstvenik rodil. Tam je na ogled tudi urejena Teslova hiša.

Čez približno dva meseca bodo na Hrvaškem organizirali tudi posebno avtomobilistično dirko električnih avtomobilov. Poimenovali so jo Nikola Tesla EV Rally Croatia 2014, na kateri se bodo tekmovalci z električnimi avtomobili na 740 kilometrih vožnje peljali tudi skozi Smiljan. Z legendo o znanstveniku je povezanih kar veliko neznank in ugibanj o tem, kam so domnevno bili iz javnosti umaknjeni del njegovega znanstvenega dela, njegova podoba na filmu, posnetek glasu in edini portret. Ali je zgodba o tem, da se je ameriški FBI okoristil s Teslovo zapuščino (kar je vrh FBI že nekajkrat odločno zanikal), resnična, najbrž ne ve nihče; verjetno pa bi se Nikola Tesla v grobu obračal, če bi vedel, kaj vse govorijo in s čim vse povezujejo njegovo ime. Tistih 700 patentov pa – kot kaže – je najmanj pomembnih.