Amsterdam - Vse več Nizozemcev se sprašuje, kaj bo z njihovo socialno državo, če oblast ne bo storila več za preprečitev prevar, ki se jih pri iskanju hitrega zaslužka poslužuje del imigrantov iz slabše razvitih koncev Evrope.
Mesec dni po razkritju bolgarske kriminalne združbe, ki se je po poročanju nizozemskih medijev več let nezakonito okoriščala z državno socialno pomočjo, je namestnik finančnega ministra Frans Weekers v parlamentu zaman poskušal pomiriti napete strasti in se ubraniti očitkov o neuspešnem odkrivanju in preprečevanju podobnih primerov kaznivih dejanj. Poslanci iz vseh opozicijskih strank so po poročanju Financial Timesa v en glas napadli delo vlade in ministrstva, ki se še nedolgo tega nista zavedala razsežnosti problema ter njegovih učinkov na državne finance.
V senci škandala vse več ljudi dvomi, da bo nizozemska socialna država v prihodnjih letih lahko vzdržala pritisk povečanega prisiljevanja iz drugih članic Evropske unije. Še bolj jih jezi dejstvo, da aktualna nizozemska levosredinska koalicija kljub številnim opozorilom javnih uslužbencev glede nezakonitosti vse do danes ni ukrepala. Weekers je parlamentu predstavil 280 primerov velikih prevar, povezanih z izplačevanjem socialne pomoči, ki so jih nizozemski organi preiskovali po letu 2006 in zaradi katerih je bila državna blagajna oškodovana za 95 milijonov evrov.
Tokrat se je v ospredju znašla skupina Bolgarov, ki je v svoji državi rekrutirala neznano število posameznikov, ki so odpotovali na Nizozemsko, prijavili stalno prebivališče, odprli osebne račune in oddali prošnje za prejemanje otroških subvencij ter drugih vrst socialne pomoči. Pri tem so spretno izkoristili posebnost nizozemskega sistema, po katerem mora država denarno pomoč izplačati še preden lahko oceni ustreznost posameznih prosilcev. Ko jim je država nakazala denar, so se vrnili nazaj v Bolgarijo, kjer so določen delež plena odstopili organizatorjem donosnega potovanja.
Večina predstavnikov političnih strank se je v torek uspešno izogibala vzbujanju nacionalističnih čustev in se raje osredočala na napake sedanje, pa tudi vseh prejšnjih vlad pri dodeljevanju pomoči tujim državljanom. Nekateri so svojo jezo stresli na Weekersa in zahtevali njegov odstop. »Ko nam dvignejo davke, pričakujemo, da bomo z denarjem krili stroške nadomestil za brezposelnost ali izdatke za šolstvo, ne pa plačevali za otročje lahke prevare,« je v ostrem napadu na finančno ministrstvo dejal poslanec opozicijske krščansko demokratske stranke Pieter Omtzigt. Večina članov parlamenta je opozorila pred nevarnostjo usihanja nizozemskega zaupanja v Evropo.
Mesec dni po razkritju bolgarske kriminalne združbe, ki se je po poročanju nizozemskih medijev več let nezakonito okoriščala z državno socialno pomočjo, je namestnik finančnega ministra Frans Weekers v parlamentu zaman poskušal pomiriti napete strasti in se ubraniti očitkov o neuspešnem odkrivanju in preprečevanju podobnih primerov kaznivih dejanj. Poslanci iz vseh opozicijskih strank so po poročanju Financial Timesa v en glas napadli delo vlade in ministrstva, ki se še nedolgo tega nista zavedala razsežnosti problema ter njegovih učinkov na državne finance.