Oslo - Nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in Mednarodna skupina Združenih narodov o podnebnih spremembah (IPCC) sta letošnja dobitnika Nobelove nagrade za mir, so danes sporočili v Oslu. Kot je utemeljil odbor za Nobelove nagrade, bodo nagrado Goreu in IPCC podelili za njuna prizadevanja pri mobilizaciji sveta proti grozečim podnebnim spremembam.
Gore je bil ameriški podpredsednik v času mandata Billa Clintona in poraženec ameriških predsedniških volitev leta 2000, na katerih je zmagal George Bush. Po odhodu iz politike se je Gore posvetil opozarjanju na posledice globalnega segrevanja ozračja. Za svoj dokumentarec Neprijetna resnica je leta 2006 prejel oskarja, napisal pa je tudi knjigo z istim naslovom.
IPCC je organ ZN, ki združuje okoli 3000 podnebnih strokovnjakov, oceanografov, glaciologov, gospodarstvenikov in drugih strokovnjakov in velja za svetovno vodilno znanstveno avtoriteto o globalnem segrevanju in njegovih posledicah.
Gore je v odzivu na vest povedal, da je "globoko počaščen". Priznanje mu pomeni še toliko več, ker ga deli z IPCC, je poudaril v izjavi. Boj proti podnebnim spremembam ni politično, temveč moralno vprašanje, je dodal. Izrazil je še upanje, da bo nagrada pripomogla k povečanju "globalne zavesti".
Tiskovna predstavnica IPCC Carola Traverso Saibante je v prvem odzivu v Ženevi dejala, da so "presenečeni". "Bili bi tudi srečni, če bi nagrado dobil samo Gore, saj gre za priznanje o pomenu tega vprašanja," je dodala. Predsedujoči IPCC, Indijec Rajendra Pachauri, pa je za norveško televizijo izjavil: "Prevzet sem. Nagrada je namenjena tudi mednarodni skupnosti Združenih narodov in vsem državam, ki nas podpirajo".
Veliki poraženec
Al Gore je pred sedmimi leti veljal za velikega poraženca, saj je po sporni odločitvi ameriškega vrhovnega sodišča leta 2000 izgubil volitve za ameriškega predsednika, v Belo hišo pa se je vselil sedanji predsednik George Bush. Vendar se je 56-letnik iz Tennesseeja kmalu prelevil v vnetega okoljevarstvenika, ki je začel opozarjati najprej ZDA, kasneje pa svet na nevarnosti podnebnih sprememb. Za mnoge danes Gore že velja za zeleno vest ZDA.
Rodil se je 31. marca 1948 v Washingtonu, mladost je preživljal med Tennesseejem in hotelom v prestolnici, saj je njegov oče služboval v predstavniškem domu, kasneje pa v senatu ameriškega kongresa. Nasprotoval je vojni v Vietnamu, a se je leta 1969 vseeno prijavil v vojsko, "da ne bi namesto njega poslali koga drugega". Tik pred odhodom v Vietnam se je poročil s svojo prijateljico Mary Elizabeth "Tipper" Aitcheson. Par ima sedaj tri odrasle hčere in sina.
IPCC so ustanovili Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in Program ZN za okolje (Unep). Sedež ima v Ženevi, vendar sam ne vodi raziskav, pač pa združuje pomembne znanstvene študije. V letos objavljenih poročilih o posledicah segrevanja ozračja so opozorili, da bodo posledice klimatskih sprememb čutile vse celine, najbolj bodo prizadete najrevnejše države, skoraj tretjini živalskih in rastlinskih vrst pa grozi izumrtje.
Nobelova nagrada za mir je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov) in jo tradicionalno podelijo 10. decembra v Oslu. Lani je Nobelovo nagrado za mir dobil bangladeški ekonomist Muhammad Yunus, ustanovitelj banke Grameen, leta 2005 pa Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in njen generalni direktor Mohamed El Baradej.
Letošnja sezona objave Nobelovih nagrajencev se bo končala v ponedeljek, ko bodo objavili ime dobitnika Nobelove nagrade za ekonomijo.
ZDA zaradi nagrade Goreu ne bodo spreminjale podnebne politike
Bela hiša je danes čestitala nekdanjemu ameriškemu podpredsedniku Alu Goreu za Nobelovo nagrado za mir, a je hkrati zatrdila, da ne bo spreminjala svoje politike do vprašanja podnebnih sprememb. "Očitno gre za pomembno priznanje in prepričani smo, da je podpredsednik vzhičen," je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Tony Fratto in dodal, da je predsednik George Bush "vesel za podpredsednika".
Al Gore je Nobelovo nagrado za mir prejel skupaj z Mednarodno skupino Združenih narodov o podnebnih spremembah (IPCC) za svoja prizadevanja pri mobilizaciji sveta proti grozečim podnebnim spremembam. Tiskovni predstavnik Bele hiše je na vprašanje novinarjev, ali bo ameriška administracija zdaj spremenila svoj pristop do vprašanja podnebnih sprememb, odgovoril z "ne".
Klaus: Zdi se, da Goreovi dvomi v temelje današnje civilizacije ne prispevajo k miru
Tudi z drugih koncev sveta medtem še vedno prihajajo odzivi na odločitev odbora za podelitev Nobelove nagrade za mir v Oslu. Med v glavnem pozitivnimi odzivi se najde tudi kakšen negativen. Češki predsednik Vaclav Klaus je tako dejal, da je "nekako začuden" nad odločitvijo za Gorea. "Zveza med njegovimi dejavnostmi in svetovnim mirom je nejasna in nerazločna," je v sporočilu za javnost zapisal Klaus. "Zdi se, da Goreovi dvomi v temelje današnje civilizacije ne prispevajo k miru," je dodal.
Al Goreu sta medtem čestitala tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel, poročajo tuje tiskovne agencije.