Tiskane izdaje
New York – Bela hiša poskuša na vse pretege prepričati javnost, da je treba režim v Siriji z bombardiranjem kaznovati za domnevno uporabo kemičnega orožja. Ameriški predsednik Barack Obama se je lotil obsežne medijske ofenzive, jutri bo iz Bele hiše nagovoril ZDA (in svet).
Ameriška vlada ne dvomi, da so Asad in/ali člani njegovega režima odgovorni za napad s kemičnem orožjem 21. avgusta, v katerem je v Damasku umrlo več kot 1400 ljudi. »Ne razpravljamo o tem, ali se je to zgodilo ali ne,« je dejal Denis McDonough, vodja kabineta predsednika Obame. »Kongres ima priložnost, da odgovori na preprosto vprašanje, ali bo imela uporaba [kemičnega orožja] tudi posledice,« je poskušal ogreti javnost in z njo kongresnike za še eno ameriško vojaško posredovanje na Bližnjem vzhodu.
Mednarodno podporo v Evropi zbira ameriški zunanji minister John Kerry, ki je včeraj v Londonu Asadu dal ultimat, da se lahko posredovanju izogne, če bo mednarodni skupnosti predal nadzor nad zalogami kemičnega orožja.
Ameriško zunanje ministrstvo je sicer njegove besede pozneje označilo bolj za retorično figuro kot za resno ponudbo. Državni sekretar se strinja z ruskim in sirskim kolegom, da je mir mogoče doseči le za pogajalsko mizo, a dodaja, da je najprej treba sesti zanjo. Toda to je nemogoče, »če ena stran verjame, da lahko pobije nešteto državljanov z nekaznovano uporabo kemičnega orožja«, je orisal tveganje, ki ga po njegovem prinaša odločitev mednarodne skupnosti (ZDA), da ne posredujejo.
V kongresu se tehtnica nagiba na stran nasprotnikov napada
Ameriški predsednik Barack Obama se sooča s posledicami svojega političnega pokra, ko je odločanje o posredovanju v Siriji preložil na kongres. Raziskave namreč kažejo, da se tehtnica nagiba na stran nasprotnikov napada. Bela hiša se je lotila obsežnega nagovora javnosti, da bi preobrnila njeno mnenje in z njo kongresnike.
Za zdaj se zdi, da je pri pridobivanju podpore precej bolj uspešen zunanji minister John Kerry. Na evropski turneji je v Vilni dobil poziv evropskih zunanjih ministrov k odločnemu odgovoru na uporabo kemičnega orožja ter v Parizu ponovno podporo arabskih zaveznic. Po besedah državnega sekretarja je na vojaško posredovanje pripravljenih več držav, kot bi jih lahko uporabili v napadih, šlo naj bi za »dvomestno številko«. In to kljub temu, da za zdaj ZDA niso pokazale jasnih dokazov o odgovornosti sirskega režima za avgustovski napad v Damasku, ampak se sklicujejo na »zdravo pamet«.
»Zdrava pamet pravi, da je Asad odgovoren za napade, zanje mora odgovarjati,« trdi vodja kabineta Bele hiše Denis McDonough. »Naredimo preprost razumski preizkus. (Kemično orožje) je bilo izstreljeno z raketami, o katerih vemo, da jih ima režim, nimamo pa namigov, da bi jih imela opozicija,« je dokazoval, da je za napad odgovorna vlada sirskega predsednika Bašarja al Asada. McDonough je zavrnil poročila, da Pentagon načrtuje »silovitejše in daljše napade«, ter zatrdil, da se ne bodo ponovili Irak, Afganistan ali Libija, saj naj bi šlo za »skrbno, osredotočeno, omejeno posredovanje«.
Podobna Kerryjeva izjava včeraj v Londonu, da načrtujejo »neverjetno majhen« napad, je povzročila val kritik celo med zagovorniki posredovanja. »To je del težav, nejasna sporočila. Tudi zame, ki verjamem, da je (napad) potreben za varnost naše države,« je dejal vplivni republikanski poslanec Mike Rogers, predsednik obveščevalnega odbora spodnjega doma kongresa. Po njegovih besedah predsednik Obama Američanom »grozljivo slabo« pojasnjuje zunanjo politiko države. Predsednik je poskušal nadomestiti zamujeno s pogovori na šestih največjih ameriških televizijah, danes bo državljane, ki večinoma nasprotujejo posredovanju, nagovoril z zanj redkim neposrednim prenosom iz Bele hiše.
Posredovanje podpira le 25 članov predstavniškega doma
Za zdaj se zdi, da bo težko prepričal dovolj poslancev. Zadnja merjenja političnega razpoloženja kažejo, da bo senat morda jutri s tesno večino potrdil predlog, po pisanju Washington Posta pa 224 od 433 članov predstavniškega doma nasprotuje ali se nagiba proti vojaški akciji. To podpira le 25 poslancev. V obrnjenem svetu desnica nenadoma uporablja mirovniški jezik, del levice pa navija za vojaške ukrepe. Belo hišo podpira nenavadna koalicija najbolj liberalnih demokratov na čelu s temnopoltimi kongresniki ter sicer največjimi republikanskimi kritiki Obame.
Po poročanju Wall Street Journala administracija razmišlja, da bi izvedla napad brez podpore kongresa, kar bi zagotovo povzročilo silovit politični vihar in močan padec javne podpore Beli hiši. Po drugi strani del demokratskih politikov, ki nasprotujejo posredovanju, išče načine, da bi se Obama izognil kongresni zavrnitvi. Ugibanja, da bo administracija zavlekla glasovanje, so v nedeljo okrepile besede državnega sekretarja Kerryja, da ZDA niso proti še enemu poskusu v varnostnem svetu ZN. Pri tem je malo verjetno, da bi Rusija odrekla podporo Asadu.
Tudi slednji je izrabil moč televizije in v včeraj objavljenem pogovoru s Charliejem Rosom, novinarjem javne mreže PBS in zasebne CBS, zatrdil, da njegove sile niso uporabile kemičnega orožja. Hkrati je izrabil priložnost za opozorilo, da lahko Washington ob uporabi vojaške sile pričakuje podoben odgovor. »Pričakovati bi morali vsakršno akcijo ... vlada ni edini igralec v tej regiji, ki je na robu eksplozije,« je dejal in dodal, da bodo ZDA »plačale«, če ne bodo pametne. Prav morebitne posledice posredovanja so eden ključnih argumentov njegovih nasprotnikov v ZDA.
