Tiskane izdaje
Berlin – Tudi nemški Müllerji so nevoščljivo kukali izza zavese kuhinjskega okna, če so Schmidti (ali Smithi ali Kovači) pred hišo parkirali nov, močnejši, bolj lesketajoč se avto. Danes nemški sosedje drug drugemu raje pogledujejo v kuhinjo. Medtem ko prodaja avtomobilov pada, Nemci vse več zapravijo za kuhinjsko tehnologijo in dizajn.
Nemških gospodarskih čudežev 20. in 21. stoletja si ni mogoče zamisliti brez volkswagnov, mercedesov, beemvejev, audijev in drugih znamenitih avtomobilskih znamk, ki so zavzele ves svet. Avtomobili prinašajo državi tudi veliko bogastvo, saj skrbijo za zaposlitev dveh milijonov ljudi in priskrbijo desetino vseh davkov, so lani trdili pri ADAC. Največji nemški avtomobilski klub je medtem res izgubil veliko leska, s temi številkami pa so vendarle hoteli oporekati študiji evropskih zelenih, da avtomobili s subvencijami za proizvajalce in prometne povezave povzročajo milijardno družbeno škodo, da o slabem vplivu na okolje niti ne govorimo.
Videti pa je, da Nemci zagovornikom avtomobilov ne verjamejo več tako zelo kot nekoč. V drugi polovici 20. stoletja avto ni bil le statusni simbol, ampak tudi znamenje svobode, potovanje s hroščem ali golfom na morje ali v hribe so bile sanje osemnajst- in šestdesetletnikov, konec tedna je bil pogosto zapolnjen z loščenjem prijatelja na štirih kolesih. Danes pa se zlasti meščani radi odločajo za »carsharing«, članstvo v organizacijah, ki za majhen denar omogočajo najemanje avtomobilov, ljudstvo pa osvobajajo stroškov za njihovo vzdrževanje, zavarovanje, registracijo in občasne nakupe.
Čeprav je nemška avtomobilska industrija na globalnem trgu v preteklem desetletju premagala japonske, ameriške in druge tekmece, prodaja v domači in bogati Nemčiji iz leta v leto pada, povprečen kupec novega avtomobila pa se, kot poročajo pri centru za raziskovanje avtomobilov pri univerzi Duisburg-Essen, hitro stara in je lani praznoval rekordni 52. rojstni dan. Meščani denar raje zapravijo za dober računalnik, pametni telefon ali članstvo v klubu za fitnes – ter za novo kuhinjo! Pri največjem evropskem ponudniku kuhinjskega pohištva in aparatov MHK Group so lani promet povečali za več kot pet odstotkov, na skoraj štiri milijarde evrov, o dobičkih poročajo tudi drugi proizvajalci. Kot navajajo pri časopisu Die Welt, proizvajalci luksuznih kuhinj za eno v povprečju zaračunajo že več kot 11.700 evrov, a tudi skupno povprečje z osem tisoč evri ni kar tako.
Za novo zanimanje so najbolj zaslužni gospodinjski aparati, ki se že približujejo znanstveni fantastiki, ker se kuhinje iz majhnih niš selijo na čelo dnevnih sob, pa je tudi najnovejša kuhinjska tehnologija vse bolj na očeh. Tudi Nemci kvaliteto življenja pospešeno povezujejo z dobro hrano v družinskem in prijateljskem krogu, če se lahko postavijo še s štedilnikom, ki večerjo speče skorajda sam in se na koncu pri visoki temperaturi še počisti, pa toliko bolje. Ljubitelji domačega kuhinjskega luksuza že nestrpno čakajo na tridimenzionalne tiskalnike, ki bodo iz osnovnih sestavin sami pričarali raviole, njoke, polpete in slaščice. Floridsko podjetje v resnici že zbira naročila za kuhinjski tiskalnik Foodini. Tisti, ki so pripravljeni investirati dva tisoč dolarjev, si bodo lahko odlično večerjo »natisnili« že oktobra, drugi bodo morda počakali, da se izum preveri v praksi – in medtem kupovali obstoječo kuhinjsko visoko tehnologijo ter elegantni dizajn.
A tudi avtomobilska industrija se ne misli kar tako odpovedati dosedanji prevladi. Če ne gre drugače, avtomobilski šefi poslušajo tudi mlade, ki razmišljajo o prihodnji mobilnosti. Martin Randelhoff z bloga »Prihodnost mobilnosti«, čeprav je še študent na dresdenski tehnični univerzi, vodilnim iz industrije pogosto predava o tem, da si mladi danes ne želijo le svobode, saj to že imajo, ampak bi radi dosegli svoje cilje in so zato tudi v gibanju bolj prilagodljivi kot prejšnje generacije. »So kolesarji, pešci, potniki v vlakih in avtobusih, avtomobilski vozniki, odvisno od tega, kar v nekem trenutku potrebujejo,« piše. Nič čudnega, da tudi pri Mercedesu in BMW že omogočajo najem avtomobilov (carsharing), in to kar s pametnim telefonom, Audi in druge avtomobilske družbe hitro razvijajo samostojno parkiranje, vsi skupaj pa ponujajo razne informacije o mestih, skozi katera vozijo vozniki, in sploh iščejo sožitje med avtomobilom in mestom. Če bodo kmalu razvili še avtomatično vožnjo na dolge razdalje, pa bodo spet na konju – pardon, na motorju!
