Nov pomor, stara razprava o orožju

New York – Zmeda v mornariškem administrativnem središču v Washingtonu se je začela­ v ponedeljek nekaj po osmi uri zjutraj. Po hodnikih so odjeknili­ streli, ljudje so v paniki bežali na vse strani. Nekaj ur kasneje so našteli dvanajst mrtvih, mrtev je bil tudi strelec, nekdanji mornariški rezervist Aaron Alexis. ZDA zdaj ponavljajo obrabljeno vprašanje, zakaj družbo pretresajo množični pomori.

34-letni Alexis je delal v mornariškem središču kot pogodbeni delavec za podjetje, ki ga je mornarica najela za informacijske storitve. Zjutraj je s službeno izkaznico vstopil na vojaško območje, s streljanjem pa začel pred stavbo poveljstva za pomorske sisteme. Povzpel se je v četrto nadstropje, od koder je imel pogled na atrij z restavracijo, in začel streljati na uslužbence, ki so zajtrkovali. Policisti, ki so bliskovito obkolili stavbo, so ga v spopadu ustrelili.

Med dvanajstimi mrtvimi žrtvami ni mornariškega osebja, vsi naj bi bili civilisti ali pogodbeni delavci. Ob Alexisu so našli šibrenico in dve polavtomatski pištoli, polavtomatska puška AR-15, ki je ležala blizu njega, naj bi pripadala policistom, s katerimi se je spopadel. Še vedno ostaja veliko neznank pri motivu za strelski pohod, ta morda nikoli ne bo pojasnjen.

Duševne težave

V New Yorku rojeni Alexis je imel v preteklosti precej težav zaradi nasilnega vedenja. Leta 2004 so ga aretirali v Seattlu, ker je v jezi zaradi po njegovem napačno parkiranega avtomobila na dovozu pred hišo s pištolo prestrelil zadnji gumi. Njegov oče je takrat policiji dejal, da ima sin težave z obvladovanjem jeze, kar naj bi bila posledica posttravmatskega stresa, saj naj bi bil po očetovih besedah med reševalci v terorističnem napadu 11. septembra.

Od leta 2007 do 2011 je bil vojaški rezervist v teksaškem oporišču Fort Worth; v tem času so po poročanju Washington Posta zaznali osem primerov slabega vedenja, od prometnega prekrška do javnih izgredov. V ta čas sodi drug incident s strelnim orožjem, ko je po sporu s sosedo, ki naj bi po njegovem povzročala preveč hrupa, skozi strop ustrelil v njeno sobo. Policiji je dejal, da se je pištola sprožila po nesreči med čiščenjem. Kljub trem disciplinskim kaznim so ga častno odpustili iz vojske.

To je bila podlaga za njegovo varnostno dovoljenje, ki mu je omogočalo delo pri mornariškem pogodbenem podjetju. Znanci so ga opisovali kot »prijetnega in inteligentnega fanta«, veliko pa jih je opazilo skrito agresivnost. Nekdanji najemodajalec v Teksasu je dejal, da »je bil 13-letnik, ujet v telesu 34-letnika«. Tudi pri njem je Alexis lani v sobi sprožil pištolo in se opravičil, da je bila nesreča. Po njegovih besedah je rad popival, »zapomnil si ga bom s steklenico piva v roki«.

New York Times je navajal ne­imenovan policijski vir, da naj bi Alexis od zgodnjih dvajsetih let kazal znake duševnih motenj, po besedah znancev naj bi bil paranoičen in bloden. Agencija Associated Press je poročala, da je imel težave s spanjem, urad za vojne veterane ga je obravnaval zaradi resnih duševnih težav, med drugim naj bi slišal glasove v glavi. To poraja vprašanje, kako je dobil dovoljenje za orožje in vstop v vojaške objekte. Prve ugotovitve kažejo, da sta se obe aretaciji zaradi zlorabe orožja končali brez sodne obravnave.

Moč lobistov

»Nekaj zlega je v naši družbi, Američani se moramo potruditi in poskusiti to izkoreniniti. Rada bi, da bi bil moj oddelek za travmo brez dela. Nočem biti strokovnjakinja za strelne rane,« je v ponedeljek čustveno dejala dr. Janis Orlowski, vodja zdravnikov v washingtonski bolnišnici MedStar, ko je poročala o zdravju treh ranjenih. Tudi predsednik ZDA Barack Obama je z utrujenostjo v glasu obžaloval nov pomor. V Beli hiši je že žaloval za žrtvami Fort Hooda, Tucsona, Aurore in Newtowna.

Pokol dvajsetih prvošolcev v slednjem ni bil dovolj, da bi kongres sprejel predsednikov priljubljeni predlog o obveznem preverjanju bodočih lastnikov orožja. Še več, orožarski lobi je v Koloradu, državi, ki se je lani soočila s pomorom v kinodvorani v Aurori, uspešno sprožil odpoklic dveh državnih senatorjev, ker sta podprla sprejem strožje zakonodaje v zvezni državi.

Vplivna orožarska organizacija­ NRA je porabila slabih pol milijona dolarjev, da so se znebili demokratskih senatorjev. Politični­ analitiki sicer trdijo, da ni šlo samo za orožarski zakon, pač pa za širši politični spopad v državi, ki niha med demokrati in republikanci. Toda vpliv in denar NRA je tehtnico močno nagnil v škodo senatorjev, kljub temu da jima je newyorški župan in odločen borec proti orožju Michael Bloomberg poskušal pomagati s 350.000 dolarji ­podpore.

Sporočilo ni spodbudno, pravi politični komentator CNN Paul Begala. »Če se ljudje čudijo, zakaj je tako težko prepričati politike, naj bodo strožji (do orožja), se je dovolj ozreti v Kolorado,« ugotavlja in dodaja, da je to nov udarec za Belo hišo in njene predloge o večjem nadzoru nad orožjem.