Vili Einspieler, Beograd
Beograd - Romunija si je z novo desnosredinsko vlado za zdaj kupila nekaj časa. Varčevalnim ukrepom se tudi novi kabinet ne bo mogel izogniti, Bukarešta pa kljub spodbudnemu trepljanju Bruslja še vedno ni povsem prepričljiva s protikorupcijskimi sodnimi procesi.
Romunski parlament je z 237 glasovi za in le dvema proti izglasoval zaupnico novi vladi pod vodstvom nekdanjega prvega moža zunanje obveščevalne službe Mihaija Razvana Ungureanuja. Ta bo vlado vodil - če se ne bo prej uklonila pritisku nezadovoljnih množic - do novembrskih parlamentarnih volitev.
Romunija se je tako pridružila državam, ki v kriznih časih stavijo na vodje obveščevalnih služb, Ungureanu pa je zagotovil, da ne bo nikoli zavajal poslancev, čeprav se zaveda, da je pred njim težka naloga. Njegova prednost je, kot sam pravi, da je resen in delaven, poudaril pa je tudi, da ne pripada nobeni stranki.
Mladi strokovnjaki
in profesionalci
V novi vladi je sedem članov prejšnjega kabineta, ključne položaje pa so zasedli sveži obrazi iz vrst liberalnodemokratske stranke, največje članice koalicije. Finančni minister je tako postal Bogdan Dragoi z diplomo ameriške univerze, gospodarsko ministrstvo bo vodil Lucian Bode, obrambno pa Gabriel Oprea. Pravosodni resor bo ostal v rokah Catalina Predoiuja, ki je bil prvi kandidat predsednika Traiana Basescuja za novega mandatarja, svoj položaj pa sta obdržala tudi Leonard Orban na čelu ministrstva za evropske zadeve in vodja diplomacije Cristian Diaconescu.
Novi premier je napovedal vrsto ukrepov, ki da bodo Romuniji omogočili vstop v območje evra januarja 2015. Obljubil je, da bo njegova vlada spodbujala investicije in poskrbela za boljši izkoristek kakih 20 milijard evrov, ki jih je Romuniji v obdobju 2007-2013 namenila EU. Ungureanu se je zavzel za pragmatično pot, Romune pa je opozoril, da blaginja ne bo nastopila čez noč. Po njegovih besedah nova vlada združuje mlade strokovnjake in izkušene profesionalce, njihova prednostna naloga pa je gospodarska in politična stabilnost države.
Ali bo njegova vlada vodila državo do novembrskih parlamentarnih volitev ali ne, bo morda odvisno tudi od ustavnega sodišča, saj je opozicija že napovedala, da bo izpodbijala zakonitost imenovanja vlade. Po njenem mnenju je namreč sporno, ker pri glasovanju o kandidatih za ministre v pristojnih parlamentarnih odborih v nekaterih primerih ni bilo kvorumu, k čemur so z bojkotom prispevali opozicijski poslanci sami. Vladajoča koalicija je sicer prepričana, da je opozicija tako ne more ogroziti.
Klobasni proces
pred epilogom
Ena ključnih nalog nove romunske vlade je tudi približanje pravosodnega sistema in boja proti korupciji evropskim standardom. Evropska komisija reformo pravosodja v Romuniji skrbno spremlja, v preteklosti je predvsem opozarjala na počasnost tega procesa. V zadnjem poročilu pa je komisija zapisala, da je država v boju proti korupciji naredila nekaj velikih korakov naprej.
Romunsko vrhovno sodišče je tako nekdanjega premiera Adriana Nastaseja, ki je vodil socialdemokratsko vlado med letoma 2000 in 2004, obsodilo na dve leti zapora zaradi poneverbe 1,7 milijona evrov za svojo predvolilno kampanjo, sodišče v Bukarešti pa je na tri leta zapora zaradi korupcije obsodilo dva nekdanja ministra za kmetijstvo, Decebala Remesa in Ioana Muresana.
Remes je odstopil s položaja leta 2007, potem ko je javna televizija predvajala posnetek, na katerem prejema kuverto s 15.000 evri, skorumpirani minister pa je v zameno za uslugo podjetju Ciorbe, ki je hotelo zmagati na javnem razpisu, dobil tudi klobase in slivovko. Podkupnino je prejel s posredovanjem svojega predhodnika in prijatelja Muresana, ki ga je doletela obtožba sostorilstva. Sojenje, ki je trajalo več let, je v javnosti postalo znano kot klobasni proces.