Število primerov korupcije se je v Italiji v zadnjem letu povečalo za 229 odstotkov, povedo ta teden objavljeni uradni podatki. Med preiskovanimi v novem izjemno odmevnem korupcijskem škandalu je Berlusconijeva desna roka, državni sekretar in šef civilne zaščite Guido Bertolaso, ki je zadnja leta bedel nad vsemi velikimi javnimi deli v državi, tudi nad pripravami svetovnih prvenstev in gradnjo mest, porušenih zaradi potresov. Poleg so bili v afero vpleteni sodniki (eden je odstopil predvčerajšnjim in odložil togo za zmeraj), visoki funkcionarji vladajoče stranke (eden, tudi državni sekretar, se je odrekel politični karieri in odstopil z vseh funkcij), podjetniki, tudi taki iz Bertolasovega sorodstva, ki so si zagotovili pogodbe za izvedbo javnih del.
Afera, ki jo poskušajo na vse načine spraviti pod preprogo, morda ni nič manj vnebovpijoča od tiste, ki je na začetku devetdesetih let odnesla tedanji politični sistem s krščanskimi demokrati na prestolu. Le da ta čas ni nikogar, ki bi bil močan, kakor so bili takrat močni in vztrajni tožilci »čistih rok«. Hkrati pa takrat ni bilo nikogar, ki bi imel v rokah toliko oblastnih vzvodov, kakor jih ima danes Silvio Berlusconi, ki obvladuje politiko, posle, medije, pa tudi nad vsak dan bolj obubožanimi množicami ima neverjetno moč.
Afera, ki so jo nekateri krstili za afero Bertolaso, drugi za afero Civilna zaščita, je precej večja od zgolj Bertolasovih delovnih okvirov in pristojnosti Civilne zaščite, ki jo je imela Berlusconijeva skupina namen v teh dneh privatizirati, spremeniti v zasebno podjetje, pa se to zahvaljujoč aferi vednarle ni zgodilo.
Škandal je zajel vse področje javnih delih, javnih razpisov, pogodb z izvajalci in podizvajalci, mafijska pristavljanja skledic pri vsakem poslu, velikanske vsote denarja v posebnih in nujnih primerih, o katerih so ugotovili, da jih v resnici nihče ne nadzoruje, ne računsko sodišče in ne vlada.
Ali je za vse, kar odkrivajo preiskovalci in tožilci v Firencah, ki postopke vodijo, res kriv Guido Bertolaso, seveda ni jasno, čisto mogoče je, da ni bil glavni pri velikih netransparentnih poslih. Morda so ga vzeli za simbolnega krivca samo zato, ker je Berlusconijev prijatelj in tesni sodelavec, malo pa tudi zato, ker je Berlusconi tik pred izbruhom afere naznanil, da ga bo postavil za ministra.
Dejstvo je pač, da je Bertolaso vodil gradnjo celotne infrastrukture na otočku Maddalena ob sardinski obali, kjer bi morali lani zasedati državnih iz skupine G8. Neizpodbitno dejstvo je tudi, da je odločal o reševanju v Aquili, ko je Abruce porušil potres, ter o gradnji novih objektov za srečanje G8, ki so ga z Maddalene čez noč preselili v Aquilo. Tudi gradnja objektov za lansko svetovno prvenstvo v plavanju v Rimu je bila zaupana Bertolasu. Vedno je veljal za najučinkovitejšega in najbolj odločnega moža med Berlusconijevimi sodelavci, cenili pa so ga tudi možje iz sedanje opozicije, ko so bili na oblasti.
Berlusconi se je najprej branil, da je vse umazanija, ki so jo podtaknili deviško čistemu Bertolasu samo zato, ker je preblizu predsedniku vlade. Šele ta konec tedna je priznal, da se prav v vsakem okolju lahko pojavi korupcija, torej se je lahko tudi v Italiji in pri javnih delih.
Guido Bertolaso, ki odločno trdi, da je čist. Tudi dekleta na poziv, ki so mu jih menda podtikali, ena je bila Brazilka, niso bila nič drugega kot maserke za njegovo poškodovano hrbtenico. Zdaj dolgoletni šef civilne zaščite vendarle prizna, da je bil najbrž premalo pozoren v času gradenj in reševanja po potresu. Zaradi nepozornosti se je lahko kaj zapletlo na Maddaleni, kjer napol zgrajene palače štrlijo proti nebu. Tudi v Aquili je lahko marsikaj narobe, zato so Bertolasu - javnost je bila presenečena, večjih odzivov ob tem pa ni bilo - že pred tedni odvzeli nadzor nad izgradnjo porušenega mesta. Kriv je, prizna Bertolaso, vendar ne korupcije. Nič se menda ni okoristil z nesrečo drugih, samo premalo pozornosti je namenil morebitnim lopovom, ki se pač lahko pojavijo kjer koli. Rimski časniki objavljajo prepise policijskih prisluškovanj, ki naj bi namigovala na vse kaj drugega kot samo na nepozornost.
V rimskih vladnih palačah se zaradi afere Bertolaso zadnje dni dogajajo čudne stvari. Tako čudne, da nekateri ne doumejo zlahka, da se sploh lahko dogajajo. Sam premier Silvio Berlusconi, ki ga na milanskem sodišču preganjajo zaradi korupcije in utaje davkov, vendar mu sodniki nikakor ne pridejo do živega, je svojim strokovnjakom ukazal prav na hitro pripraviti odlok o preganjanju korupcije na vseh ravneh.
Odlok, iz katerega bodo prav na hitro naredili zakon, bi moral biti pripravljen in na vladi tudi sprejet že predvčerajšnjim, pa so vse skupaj preložili na prihodnje dni. Poenotiti se morajo, kaj bo zapisano kot greh in kaj kot zločin.
V politiki nima kaj iskati, kdor se je umazal s korupcijo, je ta konec tedna pojasnil Silvio Berlusconi. Na bližnjih deželnih volitvah ne bo nikogar, ki se ga je kdaj dotaknil sum pokvarjenosti, podkupljivosti ali podkupovanja, vztraja premier. Posamezniki, ki jih je premamil denar, se najdejo povsod, je še pojasnil. V podjetjih, tudi med orožniki in policisti, povsod. Samo posamezniki so pokvarjeni, tudi pri nas, je pomiril svoje zaveznike premier. Berlusconi se sicer rad pritoži, da so mu sodniki, ki mu očitajo podkupljivost in podkupovanje, podtaknili na desetine procesov, zaradi pokvarjenih sodnikov je odštel na stotine milijonov evrov za odvetnike.
Vladni ekipi se zelo mudi, da bo zakon proti korupciji pod streho in pred ljudstvom že v nekaj dneh. Konec marca, na deželnih volitvah, afera Bertolaso ne sme biti v središču pozornosti, kakor je bila zadnje dni. Sedanja opozicija ima oblast v enajstih izmed trinajstih dežel, v katerih bodo volitve. Ker se je tudi opozicija do vratu zapletla v svoje bolj ali manj pritlehne škandale in afere, je zdaj premagljiva. Samo dolgo senco korupcijskih afer je treba zbrisati, Bertolasove grehe pa skriti pod preprogo, potem bo vse lepo in prav. Odlok o korupciji bo potem lahko tudi pozabljen.
Iz tiskane izdaje Dela