Tiskane izdaje
Berlin – Države organizacije G7 bodo Rusiji, ki ji očitajo odgovornost za zaostrovanje položaja v Ukrajini, naložile nove sankcije. Rusija je na to odgovorila s preletavanjem vojaških letal nad Ukrajino in več članicami vojaške zveze Nato, predsednik Vladimir Putin pa je pretrgal tudi odnose z ameriškim predsednikom Barackom Obamo.
ZDA, Velika Britanija, Japonska, Francija, Nemčija, Italija in Kanada Moskvi očitajo, da ne uresničuje ženevskega dogovora o razorožitvi nezakonitih oboroženih skupin v Ukrajini. Proruski separatisti so kmalu pokazali, kaj si mislijo o takšnih kaznovanjih. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier ni niti dobro predstavil svoje pobude za razširitev opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi v vzhodni Ukrajini, ko so v bližini Slavjanska že zajeli skupino njenih opazovalcev. Do danes zvečer jih še niso izpustili, voditelj območnih upornikov proti prehodni vladi v Kijevu in samoimenovani župan Slavjanska Vjačeslav Ponomarev namesto tega predlaga izmenjavo: »Kijevska hunta ima vrsto naših ljudi, če bo priložnost, jih bomo izmenjali.«
»Opazovalce OVSE zadržujejo v kleteh terorističnega poveljstva, eden od njih nujno potrebuje zdravniško pomoč,« sporočajo na spletni strani ukrajinske obveščevalne službe. »Teroristi hočejo ujetnike uporabiti za živi ščit.« Zatrjujejo, da so zavzetje opazovalcev usklajevali pripadniki ruske obveščevalne službe, kar v Moskvi zavračajo. Med zajetimi je tudi nekaj Nemcev in v Berlinu se je na izrednem zasedanju že zbral krizni štab zunanjega ministrstva, obrambna ministrica Ursula von der Leyen pa je Rusijo in Ukrajino pozvala, naj se zavzameta za njihovo izpustitev. »Opazovalci pomembno pomagajo k zmanjševanju težavnosti položaja na vzhodu Ukrajine,« je dodala.
Rusija je danes sporočila, da se bo zavzela za izpustitev opazovalcev, na Zahodu pa Moskvi ne verjamejo več. Nemška kanclerka Angela Merkel je še v petek ruskega predsednika prepričevala, naj pomaga pri razorožitvi proruskih oboroženih skupin v vzhodni Ukrajini, a ni dobila odgovora, ki bi si ga želela, Rusija še vedno zatrjuje, da so edine protizakonite »fašistične« skupine povezane z vlado v Kijevu. ZDA zato že za ponedeljek napovedujejo nove sankcije, verjetno jim bodo kmalu sledile tudi druge države G7. Opazovalci pričakujejo, da bodo Američani kaznovali še več ljudi blizu predsednika Putina, ki jih obtožujejo soodgovornosti za vse, kar se dogaja v Ukrajini, ne izključujejo pa niti finančnih in gospodarskih sankcij.
Medtem ko se del ukrajinskega vodstva boji, da želi Rusija sprožiti tretjo svetovno vojno, nekateri osrednjo evropsko državo Nemčijo prepričujejo, naj ukrepa bolj odločno. V petek je že poljski premier Donald Tusk na skupni tiskovni konferenci z nemško kanclerko namigoval, da bi od nekdanje državljanke Nemške demokratične republike pričakoval jasnejšo obsodbo ruskih akcij, v soboto je v nemških časopisih bralce o omejenem dometu diplomacije prepričevala ameriška komentatorka Anne Applebaum, soproga poljskega zunanjega ministra Radoslawa Sikorskega. »Samo pogovarjati se z Rusijo ne pomaga več, to bo le destabiliziralo EU in Nato,« verjame komentatorka. »Se je Nemčija sploh naučila lekcij dvajsetega stoletja?« Vprašanje je morda videti absurdno, dodaja, a druge svetovne vojne ni končala diplomacija in Adolf Hitler tudi ni potegnil svojih vojakov iz Poljske zaradi zahtev Društva narodov. »Tudi holokavsta ni bilo konec, ker bi nacistični režim prepričali o modrosti mednarodnega prava, jasno je treba povedati, da se je Hitlerjeva vladavina sesula, ko so v Nemčijo vkorakale tuje armade.« Enako po mnenju avtorice velja za hladno vojno: »Vzhodna politika je bila dobra, ameriške rakete pa še boljše.«
»Naj Nemci nastopimo proti Rusiji, ki smo jo v minulih petsto letih večkrat napadli in je po letu 1991 dobila samovoljno določene meje?« v časopisu Die Welt nasprotuje Torsten Krauel. Ukrajina ima po njegovem prepričanju pravico do svobode in neodvisnosti, Putin pa v očeh večine Nemcev ni noben Hitler. »Hoče končati ruski poraz iz leta 1991, a ne grozi Nemčiji.«
