Tiskane izdaje
Strasbourg - V Izraelu so se precej živčno odzvali na izvolitev Mohameda Mursija za novega predsednika Egipta. Jediot Aharonot, eden najbolje prodajanih dnevnikov v državi, je njegovo izvolitev, denimo, pospremil z naslovom Tema v Egiptu in podobni so bili tudi drugi članki v osrednjih medijih.
Resno vznemirjen je tudi premier Benjamin Netanjahu, ki uradno še vedno ni čestital novoizvoljenemu voditelju sosednje države. Doslej je suho izjavil le to, da Izrael spoštuje demokratični proces v Egiptu in hkrati izrazil upanje, da bo predsednik Mursi spoštoval mirovni sporazum med državama, sklenjen leta 1979 v Camp Davidu.
Doron Avital, poslanec kneseta iz vrst Kadime in član izraelske delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope (PACE), kjer ima Izrael status opazovalca, je zaradi dogodkov v Egiptu vsaj na zunaj bistveno manj vznemirjen kot izraelska vlada. V Strasbourgu je pred vso Evropo javno čestital Mohamedu Mursiju za njegovo izvolitev, egiptovskemu narodu pa zaželel čim manj ovir na zahtevni tranzicijski poti v demokracijo, ki je ta velika arabska država doslej še ni poznala.
Spodbudni signali iz Kaira
»Mursi je s svojimi potezami in izjavami za zdaj pokazal, da spoštuje demokratične vrednote. Še posebej spodbudna je njegova odločitev, da bo za podpredsednika države imenoval žensko in predstavnika Koptov, kar je v resnici nekaj novega za Egipt. S tem očitno hoče dokazati, da kot predstavnik Muslimanske bratovščine iz Egipta ne namerava narediti novega Irana,« pravi Avital, ki je bil v devetdesetih letih krajši čas tudi poveljnik izraelskih specialnih enot.
Izraelski poslanec opozarja, da Mursija seveda čaka zelo zahtevna naloga. Milijoni Egipčanov, zlasti mladi, ki so v minulih mesecih vztrajali na kairskem Midan Tahrirju, pričakujejo, da bo spoštoval njihove želje, zahteve in tudi žrtve. Dokazati bo moral, da je voditelj vseh Egipčanov. Ti so namreč še vedno zelo razdeljeni: na tiste, ki so naklonjeni tradicionalnim islamskim vrednotam, in one, ki so bolj liberalni in manj navezani na religijo. Če bo uspel združiti ta dva bloka, bi Egipt lahko postal nekakšen zgled za ves Bližnji vzhod. Model, v katerem lahko demokracija učinkovito sobiva s tradicionalnimi vrednotami in islamom.
Novo poglavje sosedskih odnosov
»Hkrati seveda upam, da bo ta novi Egipt, Egipt brez Mubaraka, hkrati tudi Egipt miru,« dodaja Avital. »V Izraelu pričakujemo, da bo novi režim v Kairu spoštoval mirovni sporazum in vse druge sporazume med državama. Zgodovina izraelsko-egiptovskih odnosov je namreč zgodovina vojn in krvavih konfliktov, ki so se začeli že z ustanovitvijo izraelske države leta 1948. Toda premirje po oktobrski jomkipurski vojni leta 1973 je odprlo pot procesu, ki je svoj vrh doživel z zgodovinskim obiskom predsednika Anvarja el Sadata v Izraelu in s podpisom campdavidskega miru leta 1979. To je bil stabilen mir, kljub nekaterim vzponom in padcem, in prvi mir med Izraelom in arabskimi sosedi.«
Doron Avital pravi, da je Izrael pripravljen pisati novo poglavje v odnosih z novim Egiptom, ki se poraja pred očmi vsega sveta. Obe državi si delita skupne interese in skrbi. Tudi ko gre za položaj na Sinaju, kjer se je zadnje čase zgodilo kar nekaj terorističnih napadov, zlasti na plinovode, ki so izjemnega pomena za Izrael. Državi sta doslej podpisali vrsto energetskih sporazumov, ki jih Izrael želi ohraniti. Zato mora nova oblast v Kairu poskrbeti, da do podobnih incidentov na Sinaju ne bo več prihajalo. Izraelska vlada ji je pri tem pripravljena pomagati, zatrjuje izraelski poslanec.
»Egipt je prva arabska država, ki je sklenila mir z Izraelom. Ta korak je potem pripeljal tudi do miru med Izraelom in Jordanijo in do začetka mirovnega procesa s Palestinci, ki je svoj prvi vrhunec doživel s sporazumom iz Osla leta 1993. Zato upam, da bo novi režim v Kairu nadaljeval to politiko in še naprej sodeloval v zgodovinskem spravnem procesu med Izraelom, Palestinci in vsem arabskim svetom,« diplomatsko dodaja Doron Avital.
