Tiskane izdaje
Komisija je že letos spomladi v Španiji in Sloveniji ugotovila čezmerna makroekonomska neravnotežja. Glavni razlog za njihovo čezmernost so velika tveganja v bančnem sektorju, povezana s prezadolženostjo podjetij. Opozorili so na stroškovno konkurenčnost. Nadaljevati bi morali omejitve plač v javnem sektorju, prilagoditev ureditve minimalne plače in reforme trga dela. Boljše poslovno okolje bi moralo pritegniti tuje naložbe.
Država mora v skladu z novo ureditvijo gospodarskega upravljanja v območju evra odpraviti neravnotežja. V nasprotnem primeru ji grozijo sankcije v višini 0,1 odstotka BDP. Zaostrovanje postopkov proti Ljubljani sredi obsežnega postopka sanacije bank in uresničevanja priporočil Bruslja ni pričakovano. Slovenija bo danes najbrž spet uvrščena v skupino držav, v katerih so zaznali večje težave, zato bo morala v natančnejši pregled, ki prihodnjo pomlad spet lahko vodi do ugotovitve o čezmernih makroekonomskih neravnotežjih.
Bolj kočljivo bo petkovo dogajanje, ko bo evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn prvič predstavil ocene proračunov članic območja evra. Bruslju so jih morale predložiti do sredine oktobra. Na papirju ima komisija sicer pristojnost, da zavrne proračun katere od članic, a za tak korak se niso odločili. Zavrnitev proračuna bi lahko bila usodno znamenje finančnim trgom o nepripravljenosti države na urejanje javnih financ.
Bruselj Sloveniji sicer za prihodnje leto in leto 2015 napoveduje primanjkljaj v višini 4 in 3,6 odstotka BDP. To je nad triodstotnim maastrichtskim ciljem, ki ga mora Slovenija po bruseljskem dvoletnem podaljšanju roka doseči leta 2015. Glede na dosedanje namige virov v evropski komisiji Slovenija pred očmi ne bi smela imeti samo številčne vrednosti primanjkljaja, ampak tudi strukturo proračuna. Bolj kot na povečevanje prihodkov bi se morala osredotočiti na rezanje izdatkov.
V evropski komisiji pravijo, da je njihovo mnenje o proračunu le »neodvisna zunanja ocena« in da morajo o njegovi vsebini odločati parlamenti članic. »Prisile ni,« je pojasnila visoka uradnica komisije. Kljub temu v Bruslju pričakujejo, da bodo članice sprejele amandmaje na proračun v skladu z njihovo oceno. Tako naj bi zagotovili, da bodo članice v skladu z lastnimi zavezami na različnih ravneh srednjeročno spravile primanjkljaje na vzdržno raven.
Ob Sloveniji in Španiji so pod posebnim proračunskim nadzorom še Francija, Nizozemska in Malta. Bruselj poziva Francijo k zmanjševanju javnofinančnih izdatkov in blažitvi davčnega primeža, ki krni njeno konkurenčnost. Tudi Nemčija in njeni veliki trgovinski presežki utegnejo biti obravnavana kot težava. V Bruslju pričakujejo več nemških investicij in spodbujanje domačega povpraševanja, ki bi lahko pripomogla k zagonu evrskega gospodarstva.
Slovenija v evrski skupini
