Pod taktirko Hillary Clinton bodo Izraelci in Palestinci jutri obnovili neposredna pogajanja, ki naj bi se končala v enem letu. Glede uspeha ni pretiranega optimizma.

Washington – Danes se bodo v Beli hiši začele predpriprave na ponovni začetek neposrednih pogajanj med Izraelci in Palestinci. Pri ameriškem predsedniku Baracku Obami se bosta najprej ločeno oglasila izraelski premier Benjamin Netanjahu in palestinski voditelj Ahmud Abas, potem pa ju bo poglavar Bele hiše povabil tudi na večerjo, kjer bo gostil še egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, jordanskega kralja Abdulaha in predstavnika bližnjevzhodne četverice Tonyja Blaira. Jutri pa bo izraelsko-palestinske pogovore iz oči v oči odprla ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton.

 »Nisem naiven,« je pred odhodom na pogajanja v ZDA izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se je pred kratkim zavzel za t. i. rešitev dveh držav, povedal privržencem svoje stranke Likud. Obljubil jim je, da bo od Palestincev zahteval zelo trdna varnostna zagotovila, saj noče, da bi se ponovilo raketno obstreljevanje, ki ga je Izrael doživel po umiku iz Gaze in Libanona. »Netanjahu izrecno ni omenil moratorija za gradnjo naselbin, ki poteče 26. septembra,« so Netanjahujevo ponedeljkovo strankarsko srečanje opisali v izraelskem dnevniku Jerusalem Post .

Prav židovsko poseljevanje okupiranih muslimansko-krščanskih območij je bila največja ovira, ki je preprečevala dosedanje poskuse Obamove administracije, da bi Izraelce in Palestince spet spravila za skupno mizo. Zaradi ameriškega nasprotovanja novi gradnji in izraelskega upiranja ameriškim pritiskom so se že v prvih mesecih Obamove vladavine precej zaostrili odnosi med ZDA in Izraelom. Izraelski veleposlanik v Washingtonu Michael Oren je takrat celo izjavil, da so izraelsko-ameriški odnosi na najnižji točki v zadnjih 35 letih. Besedno obstreljevanje se je poleti 2009 pomirilo, ko je prva dama ameriške diplomacije Hillary Clinton popustila in Netanjahujeve obljube, da bodo na Zahodnem bregu gradili le za potrebe »naravnega prirastka« prebivalstva, označila za velik diplomatski preboj, Palestince pa pozvala, naj sedejo za pogajalsko mizo, češ da zamrznitev gradnje nikoli ni bila pogoj za pogajanja.

Palestinsko vodstvo je vabilo na takšna pogajanja vljudno zavrnilo, v inventuri prvega leta vladanja prvega temnopoltega predsednika v ameriški zgodovini pa so številni komentatorji ugotavljali, da je bila Obamova bližnjevzhodna politika polomija. Nič bolje ni kazalo na začetku drugega leta njegovega vladanja, ko so Izraelci marca letos priredili sramotno dobrodošlico ameriškemu podpredsedniku Josephu Bidenu. Ko je ta prišel v Izrael, da bi razglasil novi začetek starih pogajanj, ga je pričakala novica, da bodo začeli graditi nove stanovanjske zgradbe za židovsko prebivalstvo v vzhodnem, tradicionalno palestinskem delu Jeruzalema. Obamov svetovalec David Axelrod je potezo izraelske vlade označil za »žalitev«.

Slabo izbran čas 
za začetek pogajanj?

Analitiki pravijo, da so ZDA pritisnile na Izraelce in Palestince, naj čim prej začnejo neposredna pogajanja, tudi zaradi tega, ker se moratorij izteče že konec tega meseca. Po mnenju Stevena Cooka z vplivnega Centra za tuje odnose pa si niso mogli izbrati slabšega časa za začetek pogajanj, saj da izraelsko politično prizorišče Netanjahuju ne bo dovolilo podaljšanja moratorija. Cook tudi sicer ne pričakuje preveč. »Težko je reči, da je začetek neposrednih pogajanj dosežek. Izraelci in Palestinci so se leta neposredno pogovarjali, pa so zelo malo dosegli,« je pred dnevi dejal Cook.

Naselbine na zasedenih območjih niso edina sporna točka. Kar nekaj mednarodnih analitikov trdi, da v enem letu, ki ga je ameriška administracija postavila kot rok za podpis sporazuma, ne bodo mogli rešiti tudi vprašanja, kam s palestinskimi begunci iz obeh velikih vojn, ali problema statusa mesta Jeruzalem. »Zdaj, ko je predsedniku Obami končno uspelo Izraelce in Palestince spet spraviti za pogajalsko mizo, komentariat že ugotavlja, kako nima možnosti, da bi dosegel mirovni sporazum,« ni bil v razmišljanju za New York Times do svojih komentatorskih kolegov nič kaj prijazen Marin Indyk z inštituta Brookings.

Arabski svet vse bolj razočaran nad Obamo

A pretiranega optimizma ni opaziti tudi med muslimani po svetu. Ko je krmilo ameriške države iz rok v arabskem svetu osovraženega republikanca Georgea Busha prevzel demokrat Obama, so bili navdušeni tudi v muslimanskem svetu. Ko so lani poleti, slabega pol leta po Obamovi slovesni prisegi, raziskovalci univerze iz Marylanda in agencije Zogby International spraševali prebivalce šestih arabskih držav (Egipta, Jordanije, Libanona, Maroka, Saudske Arabije in Združenih emiratov), kako ocenjujejo novega ameriškega predsednika, jih je 45 odstotkov odgovorilo, da nanj gledajo pozitivno; 28 odstotkov je bilo nevtralnih, negativno pa ga je ocenilo 23 odstotkov vprašanih. Letos je razpoloženje tamkajšnjega prebivalstva povsem drugačno. Pozitivno gleda na Obamo le še 20 odstotkov Arabcev, zmanjšalo se je tudi število nevtralnih (16 odstotkov), delež tistih, ki ga ima za negativca, pa je zrasel na 62 odstotkov.

Kakor je pokazala letošnja raziskava, ki so jo na začetku avgusta predstavili na washingtonskem inštitutu Brookings, je glavni razlog za muslimansko razočaranje prav odnos ameriške administracije do bližnjevzhodne krize. Lani je 51 odstotkov vprašanih izrazilo zaupanje v ameriško politiko v regiji, 15 odstotkov jih je ta razočarala, 28 odstotkov pa se jih ni moglo odločiti. Letos ji zaupa le še 16 odstotkov vprašanih, neodločenih je 20 odstotkov, nad ameriško politiko do Bližnjega vzhoda pa jih je zdaj razočaranih že 63 odstotkov.