Tiskane izdaje
Bruselj – Ravnanje madžarskega desnokonservativnega premiera Viktorja Orbána sproža čedalje več kritik evropskih institucij, saj bi odločitve njegove vlade utegnile biti v nasprotju s pravnim redom in načeli Evropske unije.
Unija sicer nima na razpolago veliko mehanizmov za discipliniranje »malopridnih« članic. Pozitiven razplet bi bil, če bi se Orbán tik pred zdajci, pod bruseljskim pritiskom, odpovedal posegom v ustavo. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je konec prejšnjega tedna v pismu sporočil, da imajo na podlagi prvih analiz resne zadržke glede skladnosti nekaj ustavnih amandmajev, sprejetih marca, s pravom EU in načeli pravne države. Budimpešto je posvaril, da so pripravljeni – ko bo analiza končana – na postopek ugotavljanja kršitev evropske pogodbe.
Za Bruselj je kočljivo predvsem omejevanje neodvisnosti sodstva. Tako bi lahko predsednica madžarskega sodnega sveta po novem po lastni presoji premeščala postopke iz enega sodišča na drugo. Enako velja za predlagano ureditev, po kateri bi Budimpešta kazni, ki bi jih morala plačati na podlagi odločitev sodišča EU, neposredno naprtila prebivalcem. Tako bi za napake vlade na koncu plačevali davkoplačevalci. Pod bruseljskim drobnogledom je še prepoved brezplačnega predvolilnega oglaševanja na komercialnih RTV-postajah.
Budimpešta odgovarja, da je narobe razumljena. Posegi v ustavo da so le tehnične narave. Madžarski premier je ob robu marčevskega vrha EU govoril, da še ni slišal vsebinskega očitka. Zatrdil je, da njegova vlada deluje v duhu evropskih vrednot. Čeprav se Bruselj ni neposredno obregnil vanje, sta vsaj politično kočljiva še omejevanje svobode govora (ko je v igri dostojanstvo madžarskega naroda) in ureditev, po kateri sodniki ne bi smeli uporabljati sodnih odločitev, ki so temeljile na prejšnji ustavi.
Evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding je pred evropskim parlamentom v Strasbourgu omenjala uporabo 7. člena evropske pogodbe, ki velja za najhujše orožje, nekakšno atomsko bombo. Člen, ki še ni bil uporabljen v postopkih proti državam, da bi morali uporabiti po tehtnem premisleku. Če bi bilo na njegovi podlagi ugotovljeno, da Madžarska krši temeljna načela EU, bi v skrajnem primeru ostala brez glasovalnih pravic na evropski ravni. Komisarka sicer zagovarja hitrejše odzive na ravnanje politikov v nasprotju z demokratičnimi načeli.
Tudi med evropskimi parlamentarci je Orbán tarča ostrih kritik. V zadnjih letih so bili predvsem v njegovem taboru, med konservativci iz evropske ljudske stranke (EPP), razmeroma prizanesljivi. Voditeljica Zelenih Rebecca Harms je prepričana, da evropski voditelji raje ne ukrepajo. Ravnajo da v skladu z rekom: vrana vrani ne izkljuje oči. Konservativna nemška kanclerka Angela Merkel, denimo, dolgo ni kritizirala Orbána. Na drugi strani so socialisti lani branili »svojega« romunskega premiera Victorja Ponto.
Vodja socialistov Hannes Swoboda je v parlamentu bentil, da je omejevanje pravic in kaznovanje državljanov nesprejemljivo. Tudi antisemitizem na Madžarskem da je nevzdržen. Po mnenju vodje liberalcev Guya Verhofstadta Orbánova vlada tepta skupne vrednote. Zato je od komisarke Redingove zahteval ukrepe in postopek proti Budimpešti. Konservativci so glede uporabe 7. člena pazljivi, ključna naj bi bila prihodnja ocena komisije. Govorice o grozeči izključitvi Fidesza iz EPP ostajajo le – govorice.
