Novo rožljanje na trgovinski fronti
Združene države Kitajski znova grozijo z uvedbo uvoznih dajatev.
Odpri galerijo
Kitajski državni mediji so nemudoma odgovorili, da so pripravljeni na boj, če ZDA želijo sprožiti trgovinsko vojno. FOTO: Andy Wong/AP
Ameriška vlada je včeraj obnovila grožnje, da bo zaradi nepravičnih trgovinskih praks Kitajske uvedla 25-odstotne carine, s katerimi bo obdavčila 50 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskega blaga. Kitajski državni mediji so nemudoma odgovorili, da so pripravljeni na boj, če ZDA želijo sprožiti trgovinsko vojno.
Premirje med gospodarskima velikanoma je trajalo le dober teden po izjavi ameriškega finančnega ministra Stevena Mnuchina, da je spor med državama ukročen, Peking pa naj bi se zavezal, da bo z izdatnimi nakupi ameriških kmetijskih pridelkov in energije zmanjšal 375 milijard dolarjev vreden presežek v trgovanju z ZDA. Ker nove grožnje iz Washingtona prihajajo tik pred kitajskim obiskom ministra za trgovino Wilburja Rossa, ki naj bi v soboto začel pogajanja o podrobnostih tega sporazuma, jih mnogi analitiki razumejo kot krepitev ministrovega pogajalskega položaja. Po drugi strani morda Bela hiša želi z ostrimi toni omiliti domače kritike v kongresu, te je razburil dogovor ameriške vlade, s katerim so kitajskega telekomunikacijskega velikana ZTE rešili pred propadom, ko so mu znova dovolili uporabo ameriške tehnologije.
Kitajski časnik Global Times je udaril z besedami, da ZDA mučijo zablode, in posvaril, da bi kršenje trgovinskih dogovorov lahko pomenilo, da »bo Washington plesal sam s sabo«. Državna tiskovna agencija Xinhua je posredovala precej bolj zadržan odziv kitajskega ministrstva za trgovino; hkrati so zapisali, da bo »kitajski odziv kot vedno – nočemo boja, a se ga ne bojimo«.
Tako naj bi ohranili pragmatičen pristop in nadaljevali pogajanja z ameriško delegacijo ter »upali, da bodo ZDA ravnale skladno z duhom skupne izjave«. Verjetno tudi v Pekingu upajo, da so grožnje le balzam za mirjenje kongresnikov iz obeh strank, ki so razburjeni zaradi dogovora o usodi ZTE. Podjetje, ki je kršilo ameriške sankcije proti Iranu in Severni Koreji, bi ob prvotni sedemletni prepovedi uporabe ameriških sestavnih delov moralo zapreti vrata.
Premirje med gospodarskima velikanoma je trajalo le dober teden po izjavi ameriškega finančnega ministra Stevena Mnuchina, da je spor med državama ukročen, Peking pa naj bi se zavezal, da bo z izdatnimi nakupi ameriških kmetijskih pridelkov in energije zmanjšal 375 milijard dolarjev vreden presežek v trgovanju z ZDA. Ker nove grožnje iz Washingtona prihajajo tik pred kitajskim obiskom ministra za trgovino Wilburja Rossa, ki naj bi v soboto začel pogajanja o podrobnostih tega sporazuma, jih mnogi analitiki razumejo kot krepitev ministrovega pogajalskega položaja. Po drugi strani morda Bela hiša želi z ostrimi toni omiliti domače kritike v kongresu, te je razburil dogovor ameriške vlade, s katerim so kitajskega telekomunikacijskega velikana ZTE rešili pred propadom, ko so mu znova dovolili uporabo ameriške tehnologije.
Kitajski časnik Global Times je udaril z besedami, da ZDA mučijo zablode, in posvaril, da bi kršenje trgovinskih dogovorov lahko pomenilo, da »bo Washington plesal sam s sabo«. Državna tiskovna agencija Xinhua je posredovala precej bolj zadržan odziv kitajskega ministrstva za trgovino; hkrati so zapisali, da bo »kitajski odziv kot vedno – nočemo boja, a se ga ne bojimo«.
Tako naj bi ohranili pragmatičen pristop in nadaljevali pogajanja z ameriško delegacijo ter »upali, da bodo ZDA ravnale skladno z duhom skupne izjave«. Verjetno tudi v Pekingu upajo, da so grožnje le balzam za mirjenje kongresnikov iz obeh strank, ki so razburjeni zaradi dogovora o usodi ZTE. Podjetje, ki je kršilo ameriške sankcije proti Iranu in Severni Koreji, bi ob prvotni sedemletni prepovedi uporabe ameriških sestavnih delov moralo zapreti vrata.
