Obama v Izraelu: Nasmehi in malo rešitev za Bližnji vzhod

Ameriški predsednik osvaja srca Izraelcev, Palestinci razočarani čakajo ob strani.

Objavljeno
20. marec 2013 22.31
ISRAEL-PALESTINIAN-US-OBAMA-DIPLOMACY
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Ameriški predsednik Barack Obama je danes­ s toplim sprejemom začel tridnevni obisk na Bližnjem vzhodu, na katerem poskuša­ izboljšati podobo državi nenaklonjenega voditelja ZDA. Medtem Palestinci sežigajo­ njegove plakate, na katerih piše »ni upanja«.

Ofenziva šarma, s katero je Obama poskušal zmehčati že odpor desnice na domačem političnem parketu, se očitno nadaljuje na Bližnjem vzhodu. Z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem sta po mesecih ledenih odnosov danes izmenjala najtoplejše besede v svojih desetih srečanjih. Čeprav Obama prihaja brez novih rešitev za zapleten Bližnji vzhod, politični analitiki ugibajo, da poskuša z osvajanjem src utreti pot morebitnim prihodnjim mirovnim ­pobudam.

Kar 40 odstotkov Izraelcev je prepričanih, da je sedanji predsednik ZDA sovražno nastrojen do judovske države. Vrh prepričevanja o nasprotnem bo Obamov današnji nagovor študentov v Jeruzalemu. Med Palestinci, ki so razočarani po nikoli uresničenem žaru Obamovega govora v Kairu leta 2009, je ljubezni še manj. Njegov današnji nekajurni obisk na Zahodnem bregu označujejo za izgubo časa.

Ameriški predsednik je danes ponovno poudaril »resno in neprenosljivo zavezo« ZDA, da bodo skrbele za varnost Izraela. To je bil odgovor na izraelske skrbi o odmiku edine svetovne velesile od vojaškega urejanja sveta, saj je Obamovo Belo hišo ameriški fiasko v Iraku naučil, da rušenje spornih režimov ne izboljša razmer, prej obratno.

Zunanjepolitični analitik George Friedman poudarja, da ne gre toliko za vojaško zaščito, saj Izrael razen jedrskega Irana sam obvladuje sosede, ampak predvsem za vpliv ZDA na območjih, na katerih ga Izrael nima. »Vprašanje je, ali so ZDA še pripravljene aktivno kot poprej oblikovati dinamiko regije v tistih delih, v katerih Izrael nima političnega vpliva in ne more uveljaviti vojaškega nadzora,« je bil skeptičen Friedman.

Točka preobrata?

Izrael se pri tem sooča z negotovimi razmerami v soseščini. V Egiptu, kjer imajo tudi ZDA vse manj vpliva na politično evolucijo, so se na oblast prebili religiozni Muslimanski bratje. V Siriji se maje režim Bašarja al Asada, med uporniki pa so najbolje organizirani do Izraela sovražni muslimanski skrajneži. Ob tem je Obama danes dejal, da ZDA preučujejo uporabo kemičnega orožja, kar bi lahko bila točka preobrata za doslej obotavljivo ameriško vpletanje v tamkajšnji spopad.

Eno od ključnih vprašanj ostaja Iran in njegov jedrski program. Netanjahu je poudaril, da »Izrael ne bo prepustil pravice do obrambe niti največjemu prijatelju«. Čeprav se je izmaknil vprašanju, ali se strinja z ameriško oceno, da je Iran še leto dni oddaljen od izdelave jedrskega orožja, sta oba zagotovila, da tega ne bosta dopustila. Obama je znova v ospredje potisnil diplomatske ukrepe, čeprav »so na mizi vse možnosti«.

Ob stran porinjen mirovni proces je dobil nekaj spodbude z Netanjahujevimi zagotovili, da Izrael ostaja zavezan zamisli o ustanovitvi dveh držav. Vse več je namreč ugibanj, da je izraelska desnica, ki zagovarja judovsko poseljevanje Zahodnega brega, povsem opustila to rešitev. Toda izraelski premier­ jih je danes zanikal in dejal, da so pripravljeni sesti za pogajalsko mizo.

Sporočilo palestinskega predsednika

Palestinski predsednik Mahmud Abas naj bi danes Obami v Ramali­ sporočil, da je pripravljen nadaljevati pogajanja le ob zamrznitvi gradnje izraelskih naselij in ob pristanku Izraela, da bo spoštoval meje iz leta 1967, pri čemer bi upoštevali manjše menjave ozemlja zaradi novih razmer.

Tudi Obama je danes poudaril zavezanost nastanku dveh držav, »močnega in varnega« Izraela ter »suverene in neodvisne« Palestine. V soboto mu bo sledil nov državni sekretar John Kerry, kar tudi med izraelskimi analitiki sproža ugibanje, da je osvajanje src morda priprava za izraelsko popuščanje v novem mirovnem procesu in ameriški predsednik ni le tridnevni turist na Bližnjem vzhodu, kot mu očitajo doma.