Ameriški predsednik Barack Obama je sprožil kampanjo pritiska na kongres, da mu do konca avgusta pripravi predlog reforme zdravstvenega sistema. Obama hiti z reformo, da bi se ne bi tisti, ki ji nasprotujejo, prej organizirali in jo preprečili.

Milwaukee - Ameriški predsednik Barack Obama je sprožil kampanjo pritiska na kongres, da mu do konca avgusta pripravi predlog reforme zdravstvenega sistema in v mestu Green Bay v zvezni državi Wisconsin dejal, da če reforme ne bo letos, je ne bo nikoli.

Obama hiti z reformo, da bi se ne bi tisti, ki ji nasprotujejo, prej organizirali in jo preprečili. To se je zgodilo s poskusom zdravstvene reforme nekdanjega predsednika Billa Clintona in prve dame Hillary Clinton leta 1993 in se lahko tudi tokrat. Ameriške televizije že prikazujejo oglase nasprotnikov zdravstvene reforme, pri čemer gre za iste ljudi, ki so leta 2004 uničili predsedniško kampanjo demokrata Johna Kerryja z blatenjem njegove vojaške preteklosti.

Tokrat naj bi bilo malce drugače, ker velja načelna pripravljenost ljudi in gospodarstva za reforme, saj zdravstvo postaja vse dražje, na kar je v četrtek opozarjal tudi Obama in dejal, da bo brez reforme prišlo do dodatnega ukinjanja delovnih mest. Obama je kongresu sporočil, da bo z veseljem sprejel dobre ideje za reformo ne glede na avtorje, vendar pa ne sprejema nasprotovanja brez ponujene alternative.

Največji problem za dogovor je zamisel Obame, da bi oblikovali novo državno zdravstveno zavarovalnico, ki bi bila konkurenca zasebnim. Obama trdi, da ne bo nikogar prisilil, da se odpove zavarovanju, ki ga ima, če je z njim zadovoljen, ampak želi Američanom le ponuditi več izbire. Tisti,ki imajo največ koristi od sedanjega sistema so seveda proti, republikanci v kongresu pa opozarjajo, da bi državna zavarovalnica sčasoma izrinila s trga zasebne in bi na koncu dobili "socialistični sistem". Na to je v četrtek opozorilo tudi Ameriško zdravniško združenje.

V kongresu sicer velja načelno soglasje, da je sistem potrebno spremeniti, med drugim tako, da se omogoči zavarovanje 50 milijonom Američanom, ki ga nimajo in prepove diskriminacija.

Ovira na poti do reforme je tudi cena in Obama je priznal, da bo reforma draga, vendar obenem zagotovil, da bo našel denar brez povečevanja primanjkljaja, ki naj bi brez reforme hudo porasel sam po sebi. Zavarovanje okrog 50 milijonov Američanov naj bi stalo 1500 milijard dolarjev v naslednjih 10 letih in Obama je med drugim predlagal, da bi povišali premije za bogate ali pa jim zmanjšali možnost uveljavljanja olajšav za dobrodelne namene. To je v kongresu naletelo na veliko nasprotovanje.