Š. Ro./STA
Washington - Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo na svoji doslej deseti večji novinarski konferenci prepričeval Američane, da zdravstvena reforma ni nujno potrebna le zaradi zniževanja stroškov in zavarovanje skoraj 50 milijonov nezavarovanih, ampak za prihodnost celotnega gospodarstva.
Razprave glede zdravstvene reforme se približujejo vrelišču s približevanjem roka, ki ga je Obama dal kongresu, da mu pripravi predlog oziroma predloga v predstavniškem domu in senatu. Obama je kongresu dal rok do začetka avgusta, ni pa zanesljivo, da bo ta rok dosežen. Na vprašanje, zakaj se mu mudi, je Obama odgovoril, da se mu mudi zaradi pisem Američanov, ki so brez zavarovanja ali ga izgubljajo, v katerih ga prosijo naj nekaj ukrene. Obenem pa je rok postavil, ker se v Washingtonu brez tega nič ne zgodi.
Obama je zatrdil, da je bil dosežen velik napredek, saj so v potrebo po reformi prepričali večino glavnih igralcev - od zdravnikov do farmacevtske industrije, pa tudi zavarovalnice, ki so privolile, da prispevajo 80 milijard dolarjev v prihrankih iz obstoječih sistemov zavarovanja za upokojence medicare. Obama je pri tem poudaril, da so zavarovalnice edine, ki v tem sistemu služijo, saj skupaj z njihovimi dobički nenehno naraščajo premije.
Zavarovalnice so se tudi že strinjale, da ne bodo več zavračale zavarovanja ljudem, ki so bolni, oziroma plačil za zdravstvene posege zaradi prej prisotnih bolezni ali okvar. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je v času Obamove konference sporočila, da imajo dovolj glasov za potrditev reforme, kar je razburilo konservativne demokrate, ki jih skrbijo stroški. V senatu imajo demokrati 60 glasov in ni še jasno, ali bodo skušali na svojo stran pridobiti kakšnega republikanca ali pa bodo reformo potrdili sami.
Obama je novinarsko konferenco sklical v času, ko mu pada podpora v anketah na splošno, še posebej pa glede zdravstvene reforme. Zadnja anketa ameriške tiskovne agencije AP je pokazala, da njegovo delo na položaju predsednika podpira 55 odstotkov Američanov, potem ko je bila podpora konec maja 64 odstotna. Obamovo zdravstveno reformo pa podpira 50 odstotkov, proti pa je 43 odstotkov Američanov. 80 odstotkov jih sicer pravi, da je reforma pomembna.
V ZDA ima okoli 160 milijonov ljudi zavarovanje preko delodajalcev, okoli 80 milijonov pa jih je v sistemu za zavarovanje revežev medicaid in medicare. Obami je prišlo prav, da so nekateri republikanci neprevidno povezali propad reforme s političnim porazom Obame. To mu je omogočilo ofenzivo z besedami, da ne gre zanj in kongresnike, ki imajo odlično zdravstveno zavarovanje, ampak za Američane, ki se dušijo pod vse višjimi stroški zavarovanja in ki morajo v stečaj, če zbolijo.
Brez reforme po Obamovih besedah ne bo zmanjšanja dolgoročnega proračunskega primanjkljaja niti gospodarskega okrevanja. Obama je dejal, da se zaveda skrbi zaradi visokega primanjkljaja, vendar je odločno zavrnil, da ga le povečujejo. Zatrdil je, da sprejemajo ukrepe, da ga zmanjšajo, in da ne bo podpisal nobene reforme, ki bi povečala primanjkljaj, povišala davke srednjemu razredu oziroma ne bi znižala stroškov.
Pri tem se zastavlja vprašanje, kako plačati za reformo, ki bo omogočila zavarovanje 47 milijonov nezavarovanih, ki pomenijo breme za sistem, ki dosega že 17,6 odstotka celotnega BDP, saj morajo v reševalne ambulante, ki jih plačuje proračun. Obama trdi, da bodo dve tretjini denarja zagotovili z odpravo odvečnih stroškov v sedanjem sistemu, preostanek pa bo potrebno zagotoviti z višjimi davki. V kongresu predlagajo povišanje davka za premožne. To je za tiste, ki zaslužijo na leto več kot 500.000 ali milijon dolarjev.
Bistvo Obamovega predloga je, da lahko tisti, ki so zadovoljni s svojim zavarovanjem, to obdržijo tudi naprej. Za te reforma prinaša najmanj sprememb, morda le nižje stroške. Reforma bo zavarovalnicam prepovedala diskriminacijo bolnih in omejila vsoto, ki jo bodo lahko za zdravstvene posege zaračunale zavarovancu. Vsakdo bo lahko obdržal zavarovanje tudi v primeru izgube ali zamenjave službe. Povsem naj bi bili pokriti preventivni posegi.
Najbolj zadovoljni bodo z reformo tisti, ki nimajo zavarovanja, in okoli 14 milijonov tistih, ki ga morajo plačati iz lastnega žepa. Lahko bodo izbirali med zasebnimi zavarovalnicami, ki bodo morale tekmovati zanje z ugodnimi ponudbami na posebni zdravstveni borzi. Demokrati želijo tej borzi dodati tudi javno zavarovalnico, čemur pa republikanci in zavarovalnice ostro nasprotujejo v strahu, da bodo zasebne zavarovalnice sčasoma propadle, ker ne bodo mogle tekmovati z državo. Zaradi tega je reforma izpostavljena kritikam uvajanja socializma.
Poteka tudi spor o tem, ali bo zavarovanje krilo tudi splave. Republikanci in konservativni demokrati, ki jih je v predstavniškem domu okrog 50, so odločno proti in zahtevajo, da to še naprej krijejo ženske iz lastnega žepa. Obama je v sredo večino republikancev kritiziral, ker glasujejo proti vsem predlogom, obenem pa nekatere hvalil za konstruktiven odnos in povedal, da bodo vse njihove dobre ideje upoštevali. Obama bo svojo ofenzivo nadaljeval danes na znameniti Clevelandski kliniki, ki je že sama pred leti uvedla nekatere elemente sedanje reforme.