Obamov boj za predsedniško dediščino

Poročilo kongresu: Bela hiša je (znova) napovedala, da se bo mimo kongresa borila za bolj pravične Združene države.

Objavljeno
28. januar 2014 22.31
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Predsednik ne more delovati sam, je Barack Obama opozarjal v tradicionalnem govoru o razmerah v državi leta 2011, Washington ne deluje,­ je ugotavljal leto kasneje. Letos napoveduje, da bo Bela hiša vzela stvari v svoje roke in s predsedniškimi ukazi poskušala urejati razmere v državi. Le da je podobne napovedi dajal že lani, nato pa preživel najtežje leto v Beli hiši.

Večina zakonskih pobud je lani obstala v kongresnih mlinih ali celo propadla v lastnih vrstah, kot je bil neuspešen poskus orožarske reforme, ki so jo ustavili že senatorji. Po besedah Roberta Gibbsa, dolgoletnega sodelavca predsednika Obame in nekdanjega tiskovnega predstavnika Bele hiše, je bilo 2013. za predsednika izgubljeno leto, »drsel je iz krize v krizo, zato mora letos Američane prepričati, da lahko spremeni stvari«. Eden prvih tovrstnih ukrepov je napoved, da bo s predsedniškim ukazom povišal minimalno plačo za vse nove pogodbene sodelavce zvezne vlade s sedanjih 7,25 dolarja na 10,10 ­dolarja.

Malo višjih plač

Pogled v podrobnosti ukrepa sicer kaže, da ne bo pomagal dosedanjim hišnikom, gradbenikom in drugim delavcem v podjetjih, ki imajo pogodbo z zvezno vlado. Višje plače bo dobilo zelo malo ljudi, po besedah republikanskega predsednika spodnjega doma kongresa Johna Boehnerja »skoraj nič«. Obama je že lani v nagovoru kongresa pozival k zvišanju minimalne plače, toda na Kapitolskem griču so kongresniki uspešno zatrli pobudo, pri čemer desnica trdi, da bi škodovala gospodarstvu in zatrla ustvarjanje novih delovnih mest.

Tako bo predsedniški ukaz bolj simbolna gesta širše strategije, s katero Bela hiša kaže odločnost, da bo ukrepala mimo kongresa, kjer ji to dopušča zakonodaja, hkrati pa sproža pritisk na kongresnike, naj vendarle zvišajo minimalno plačo v ZDA in uskladijo njeno rast z rastjo inflacije. »Lahko ste prepričani, da bo predsednik izrabil svoja izvršna pooblastila za ustvarjanje več gospodarskih priložnosti v državi, za napredek na področjih, ki so pomembna za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest,« je napovedal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney.

Predsednik Obama je sinoči petič zapored poročal kongresu o razmerah v državi, prvič doslej pa je lahko stanje v gospodarstvu označil za res pozitivno. Toda okrevanje se ni odrazilo v njegovi priljubljenosti, šesto leto v Beli hiši je z nižjo podporo začel le George Bush mlajši. Kar tretjina ljudi je pesimističnih in zaskrbljenih ob vprašanju, kako bo izpeljal preostanek mandata, njegovo delo podpira le dobrih 43 odstotkov Američanov. Ti so zadnje mesece­ spremljali razkritja obsežnega nadzornega aparata in hude težave ob začetku izvajanja reforme Obamacare, hkrati pa sami še vedno ne občutijo okrevanja gospodarstva.

Čeprav jih več kot polovica podpira vladne načrte zmanjševanja razlike med revnimi in najbolj premožnimi, je vprašanje, ali bo sinočnji nagovor dovolj za premagovanje pesimizma in okrepitev predsednikovega položaja. Sploh ker so govori o razmerah v državi po tradiciji »seznam za čistilnico«,­ kot jim pravijo Američani, in predvsem služijo kot napoved ostalim delom zvezne uprave, kakšna bo vladna politika. Poleg tega si Obama v volilnem letu, v katerem demokrate čaka težaven boj za ohranitev večine v senatu, ne more privoščiti preveč radikalnih posegov, ki bi lahko povzročili negativne odzive volivcev.

Nekoliko olajšanja demokratom prinaša dejstvo, da desnica ostaja enotna samo pri nasprotovanju Obami za vsako ceno, drugače pa republikansko stranko še vedno prevevajo hudi notranji boji. Tako je včeraj uradni odziv stranke na predsednikov govor imela poslanka Cathy McMorris Rodgers, senator Mike Lee je predsednika napadel v imenu gibanja čajankarjev, republikanski senator Rand Paul pa je prek družbenih medijev iskal priložnost, da postane povezovalni element med skrajnimi čajankarji in bolj zmernim delom stranke.

Trojni odziv kaže predvsem to, da je stranka globoko neenotna glede prihodnje usmeritve ter letošnje taktike in volilnega sporočila. Izbira McMorris Rodgersove, četrte v kongresni hierarhiji stranke, kaže na željo republikancev, da bi ovrgli obtožbe levice o sovražnem odnosu do žensk. Še bolj pa na dejstvo, da je v Obamovem času govor po predsednikovem poročilu o razmerah v državi postal skoraj prekletstvo, saj so doslej vsi govorci doživeli politični zaton. Očitno tokrat na desnici niso hoteli tvegati s prvokategorniki.