Tiskane izdaje
Obama je v spominski knjižnici in muzeju Lyndona B. Johnsona poudaril, da je LBJ-jev zakon postal tako temeljni del Združenih držav, kot sta ustava in listina pravic, in je številnim na široko odprl družbena vrata. Simbolni pomen dogodka je poudaril tudi temnopolti poslanec iz Georgie John Lewis, edini še živeči član velike šesterice voditeljev gibanja za državljanske pravice. »Primerno in ustrezno je, da nas nagovori predsednik Obama, saj je njegova izvolitev dvignila upanje, da bo nacija končno razumela, kako vizija predsednika Johnsona (o enakopravnosti) velja za vse nas,« je poudaril Lewis.
Johnson je Združene države osvobodil nečloveškosti legalizirane segregacije, saj je bil po Lewisovih besedah tudi Obama še rojen v svetu, v katerem so »ljudi ločevali napisi beli ali temnopolti, naši otroci pa jih vidijo le še v muzejih ali knjigah«. Predsednik Obama je velik del govora posvetil LBJ-ju in njegovi zavezanosti, da bo kljub nasprotovanju takratnih vplivnih konservativnih demokratov z juga ZDA vztrajal pri sprejemu zakona. »Kaj za vraga je predsedovanje, če ne boj za načela, v katera verjameš,« je spomnil na njegove besede.
Plačilo dolga
Prvi predsedniški par je v sredo odpotoval v Teksas, na letališču v Houstonu pa ju je pričakal George Bush starejši, ki je leta 1988 v Beli hiši nasledil Ronalda Reagana.
Johnsonov program velike družbe je prinesel socialne reforme, ki so močno spremenile podobo ZDA. Ni šlo samo za rasno enakost, pač pa tudi za izkoreninjanje revščine, med njegovimi dosežki je tudi Medicare, zdravstveno varstvo za revne, ki je ob sprejemu veljalo za socialistično medicino, danes pa je eden od temeljev ameriškega zdravstvenega sistema, na katerem gradi reformo obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi predsednik Obama.
Ta je deležen hudih kritik konservativnega dela družbe, ki je dobil zalet prav kot odziv na Johnsonov program velike družbe in je najprej doživel vrh z vzponom Ronalda Reagana, zdaj pa skozi še bolj skrajne naslednike v gibanju čajankarjev. Toda Obama je včeraj zavrnil vztrajne trditve, da so Johnsonove reforme propadel eksperiment, in poudaril, da so »milijoni v moji generaciji prejeli štafetno palico, ki nam jo je izročil. To pomeni, da imamo dolg, ki ga je treba poplačati.«
Del tega plačila je sicer nepriljubljena reforma Obamacare, največji socialni program po petdesetih letih. Obama vodi ZDA v času, ko se družba osvobaja zadržkov na področju spolne usmerjenosti, istospolne poroke so bile še pred nekaj leti nepredstavljiva grožnja, s katero je desnica uspešno pozivala ljudi na volišča. Demokrati in Bela hiša so oživili tudi poudarjanje gospodarske neenakosti kot enega od temeljnih razlogov za moderno rasno razlikovanje v družbi.
Naraščanje razlik
Obama se je sicer dolgo izogibal rasnega vprašanja in kot prvi temnopolti predsednik ves čas poudarjal, da v Beli hiši predstavlja vse Američane. Sto dni po začetku predsedovanja je na vprašanje, ali naj vlada pomaga temnopoltim skupnostim, ki jih je recesija najbolj prizadela, odvrnil, da je »moj splošni pristop, da bo gospodarska rast dvignila vse čolne«. Zaradi tega so ga nekateri kritiki v temnopolti skupnosti, včasih pa tudi v kongresu, obtoževali, da je pozabil na svoje korenine.
V drugem mandatu, ko nad njim ne visi več skrb drugih volitev, se njegov pristop počasi spreminja. »Ni ga več strah, ne poteguje se za novo funkcijo,« je spremembo pojasnil demokratski poslanec Emanuel Cleave, ki je včasih predsedoval klubu temnopoltih poslancev. Obama je letos sprožil pobudo Varuh mojega brata, s katero si želi mladeničem iz rasnih manjšin pomagati, da bodo ostali v šoli in se izobrazili ter izučili za boljše službe. Takrat je v neobičajno osebnem nagovoru spregovoril o osebni izkušnji temnopoltega Američana, ta tema je pri njem vse bolj prisotna.
Bela hiša sicer poudarja, da je petdeset let kasneje boj za državljanske pravice boj za enake priložnosti za vse. Toda šesto leto Obamovega predsedovanja se razlike med rasami v ZDA celo povečujejo. Decembra 2007, ob začetku recesije, je bila nezaposlenost med temnopoltimi dvakrat višja kot pri belcih (9 proti 4,4 odstotka). Prejšnji mesec je znašala 12,4 odstotka za temnopolte in 5,8 odstotka za bele Američane.
