Tiskane izdaje
Papež Benedikt XVI. je pripotoval na tridnevni obisk v Libanon, enega najzahtevnejših izmed štiriindvajsetih doslej. Pred časom so namigovali, da bo morda odpovedan, kajti načrtovan je bil takrat, ko še ni bilo videti, da bo spopad v Siriji postal tako krvav.
Papež bo namreč le petdeset kilometrov oddaljen od sirskega vojaškega spopada, dodatno zaskrbljenost pa je povzročila tudi možnost napada katere od islamskih radikalnih frakcij. Vatikanski nuncij v Bejrutu je potem poudaril, da so »razumna zagotovila«, da papež ne bo ogrožen, za povrh pa je šiitsko gibanje Hezbolah, ki je leta 1997 bojkotiralo obisk Janeza Pavla II., izrazilo veselje zaradi obiska in pozvalo svoje privržence, naj sodelujejo pri sprejemu papeža. Še več, koliko je obisk za Libanonce pomemben v politični krizi zaradi spopada v Siriji, govori to, da za papeževo varnost poleg libanonske vojske in tajne službe skrbi prav Hezbolah.
Obisk Benedikta XVI. je pastoralen, a ima tudi politične primesi, saj je danes že v letalu na poti v Bejrut novinarjem dejal, da je treba ustaviti prodajo orožja Siriji, češ da se brez tega vojna ne bo končala.
Papež bo med sedmimi javnimi nastopi gotovo pazil, da bodo njegovi nagovori uravnoteženi, kajti prišel je v večetnično in večversko skupnost, v kateri živijo kristjani, šiiti, suniti, Druzi in alaviti. In vendar sta poglavitni namen njegovega obiska podpis in objava apostolske ekshortacije za Bližnji vzhod, ki so jo sestavili po sinodi bližnjevzhodnih škofov v Vatikanu leta 2010 in za katero je ključni problem zmanjševanje števila kristjanov na tem območju. Na Bližnjem vzhodu je nekaj manj kot 15 milijonov kristjanov in papežev obisk je namenjen vsem tem, saj so pod močnim pritiskom in jih je vse manj, komaj kakih pet odstotkov. V vseh državah, ki jih je oplazila arabska pomlad, so tarča kristjani, ki jih obtožujejo, da so vedno na strani režima. Tako je namen papeževega obiska tudi ustaviti eksodus verskih manjšin iz muslimanskih držav, saj kristjane po arabski pomladi izganjajo iz Egipta, Sirije, Iraka ... Politično pa bo papež poleg o Siriji spregovoril še o izraelsko-palestinskem spopadu, kjer Vatikan zagovarja vzpostavitev dveh držav. Najbrž se bo zavzel za sprejem palestinskih in sirskih beguncev v Libanonu.
Benedikt XVI. bo kristjane zagotovo pozval k zavzemanju za mir in dialog, muslimane pa k strpnosti do kristjanov, ki tu živijo od samega začetka krščanstva. Srečal se bo s predstavniki posvetne oblasti in verskih skupin, z mladimi, osrednja bogoslužna slovesnost pa bo v nedeljo na prostem v Bejrutu, kjer pričakujejo več kot 300.000 vernikov iz Libanona in okoliških držav.
V Libanonu, edini bližnjevzhodni državi, ki ima v ustavi zapisano svobodo veroizpovedi, je med 3,9 milijona prebivalcev 35 odstotkov kristjanov in 65 odstotkov muslimanov. V nobeni drugi državi na Bližnjem vzhodu ne živi toliko kristjanov, ti v Libanonu imenujejo predsednika države in šefa vojske, vendar niso onemogočeni niti na drugih področjih. V parlamentu in državni upravi so zastopani 50-odstotno. Krščanska manjšina in muslimanska večina živita v harmoniji, džamije in cerkve neredko stojijo ene zraven drugih. Janez Pavel II. je med obiskom dejal, da je Libanon zibelka dialoga med kristjani in muslimani.
To je Benediktovo četrto potovanje na Bližnji vzhod od začetka njegovega pontifikata leta 2005. Včeraj je vidno ganjen izstopil iz letala na bejrutskem letališču, kjer ga je med mnogimi ugledneži pozdravil predsednik države Michel Sulejman. V pozdrav so zadoneli zvonovi po vsej državi. Svoj prvi govor je imel že na letališču: »Srečno sožitje, tipično libanonsko, je treba pokazati celotnemu Bližnjemu vzhodu in ostanku sveta, kajti znotraj ene države lahko obstajata sodelovanje med cerkvami in verski dialog med kristjani in brati druge vere.«
