Objavili nov dnevnik Ernesta Che Guevare

Havana − Dnevnik bojevnika pokriva obdobje med letoma 1956 in 1958, do le nekaj dni preden je revolucionarna Organizacija 26. julija zrušila režim Fulgencia Batiste in s tem omogočila, da se je na oblast zavihtel Fidel Castro. Začne se s Che Guevarovim prihodom na Kubo na ladji Granma, na kateri sta pripotovala tudi brata Fidel in Raul, ter pokriva pohod z vzhodne strani otoka do prestolnice.

Dnevnik so v Havani izdali včeraj, na 83. obletnico Chejevega rojstva. Na prireditvi sta bili prisotni tudi njegova vdova Aleida March in ena njegovih hčerk, ki sta podpisovali izvode knjige. Kot je povedala vdova, je namen objave dnevnika »priznati Chejeve zamisli, življenje in delo«.

Ikona boja za boljši svet (Do. J.)

Ernesto Guevara se je rodil 14. junija 1928 v premožni argentinski družini, kar mu je omogočilo odlično šolanje in široko izobrazbo. Življenje in razmere v Argentini so ga čedalje bolj spodbujale, da je prebiral tudi knjige o politiki, udejstvoval pa se je tudi že v akcijah proti Peronu. Pozneje se je odločil za študij medicine, ki pa ga je zaradi potovanja po Latinski Ameriki prekinil. Socialna stiska prebivalstva ga je na teh potovanjih dodobra pretresla obenem pa oblikovala in utrdila njegovo prepričanje o nujnosti sprememb.

Bistvenega pomena za Chejevo življenje je bilo srečanje s Fidelom Castrom leta 1953 v Mehiki. Guevara se je namreč pridružil njegovemu revolucionarnemu gibanju, sodeloval v pripravah na revolucijo na Kubi in bil leta 1956 med revolucijo tudi hudo ranjen. V tej skupini je dobil tudi vzdevek Che, s katerim se je pozneje podpisoval celo na nekaterih uradnih listinah.

V boju je Guevara pokazal izjemno krutost pri usmrtitvah izdajalcev in dezerterjev, ki je danes bolj ali manj spregledana. Kubanska diaspora s Floride ga še dandanes poskuša prikazati za neusmiljenega klavca, ki je uničil kubansko gospodarstvo, eno najbolj cvetočih v Latinski Ameriki.

Guevara je po revoluciji postal kubanski minister za industrijo in predsednik tamkajšnje narodne banke. Kubo je predstavljal na zasedanjih Združenih narodov in drugih srečanjih, a je leta 1965 opustil vse funkcije in se spet posvetil revolucionarnemu boju. Po domnevnem sporu s Castrom je otok zapustil in se vrnil med gverilce.

Bil je zvest svoji ideji o boljšem svetu. Prepričan je bil, da bo revolucija, ki se bo začela v državah tretjega sveta, na koncu zavladala svetu. Idejo je najprej poskušal razširiti v Kongu, nato pa v Boliviji.

Chejev vpliv je zbudil pozornost zahoda, še posebej Združenih držav Amerike, ki so finančno in logistično podprle lov bolivijske vojske nanj. Ameriška obveščevalna služba Cia je namreč menila, da bi njegova likvidacija odvzela sapo valu revolucije, ki se je širil po Latinski Ameriki.

Agentje so za njegovo aretacijo potrebovali celi dve leti. Na koncu so ga usmrtili sedmega oktobra 1967. Da je postal ena najbolj razpoznavnih ikon dvajsetega stoletja, so poskrbeli kar njegovi rablji, ki so truplo po usmrtitvi postavili na ogled javnosti.

Spomin na Che Guevaro živi še danes, njegova podoba pa se pojavlja tako na zidovih havanskih stavb kot na majicah najstnikov po vsem svetu.