Tiskane izdaje
Cape Town - Dan po tem, ko je južnoafriška policija priprla nekaj protestnikov, se je pred policijsko postajo v mestecu Sharpeville zbralo med pet in sedem tisoč ljudi. Tistega enaidvajsetega marca leta 1961 so znova protestirali proti apartheidu. Policija je na protestnike naenkrat začela streljati, pri čemer jih je bilo ubitih 69.
Kot je razvidno iz policijskega poročila s tistega dne, so bili policisti mladi in neizkušeni. Ker jih je menda zgrabila panika, so začeli streljati. Poročilo govori o nervozi. Devet dni prej je bilo v delavskem zaselku Cato Manor v Durbanu ubitih devet policistov.
Pokol v Sharpevillu je na ulice prignal številne temnopolte in veliko aktivistov. Po vsej državi so se odvijali protestni shodi in stavke. Podporo s protesti so izkazovali tudi drugod po svetu. Tridesetega marca 1960 je južnoafriška vlada razglasila izredne razmere. Za zapahi je pristalo več kot 18.000 ljudi, med njimi številni znani borci proti apartheidu. Pokol so obsodili v Združenih narodih, 1. aprila 1960 je VS ZN sprejel resolucijo 134. Dogajanje v Sharpevillu je pomembno vplivalo na razvoj dogodkov v Južni Afriki, ki jo je mednarodna skupnost povsem izolirala, v takrat prepovedanih gibanjih ANC in PAC se oblikovali oboroženi krili Paqo in Umkhonto we Sizwe.
Pet let po krvavih prizorih v Sharpevillu so Združeni narodi 21. marec 1961 razglasli za svetovni dan boja proti rasizmu.
Pri Organizaciji ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) danes opozarjajo, da se kljub napredku na tem področju v Evropi še vedno pojavljajo številni primeri rasizma pri delu in zaposlovanju, v šolah in diskriminacija migrantov in Romov.
