Obnova carinskih kontrol na mejah?

Bruselj – »Prosto gibanje na ozemlju Unije je eden ključnih dosežkov skupnosti, ki ga je treba ohraniti,« je po izrednem srečanju evropskih ministrov za notranje zadeve o razmerah na schengenskem prostoru in problemih priseljevanja poudaril predsedujoči Sándor Pintér iz Madžarske, »začasna uvedba nadzora na notranjih mejah pa je možna samo v okviru sedanje ureditve in ne sme povzročiti verižnih reakcij«. Potrebujemo jasnejša pravila, da bi se izognili enostranskim in neusklajenim odločitvam članic, je dodala komisarka Cecilia Malmström, ki notranje kontrole dopušča samo v »natančno določenih okoliščinah in kot skrajno rešitev«.

»Najpomembnejše sporočilo razprave je, da schengenski prostor ne bo padel in da bodo državljani članic Unije še vedno prosto potovali po EU,« je po srečanju dejala slovenska ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Udeleženci so poudarili, da zaradi pomanjkljivosti v delovanju mehanizmov, ki se ne nanašajo na schengenski sistem, ne sme biti ogroženo načelo prostega gibanja. Uvajanje nadzora na notranjih mejah je torej mogoče samo v izjemnih situacijah, z vnaprej določenimi objektivnimi pogoji, vsekakor pa je to zadnji, in ne prvi ukrep.

Evropska komisija bo predlog o okrepitvi schengenskega sistema predstavila na naslednjem zasedanju sveta EU, odločitve pa pričakujejo na vrhu EU (24. in 25. junija). Odgovornost za varovanje zunanjih meja morajo prevzeti članice območja, omenili pa so tudi možnosti sankcij, kadar države ne bi v celoti izvajale schengenske zakonodaje. »Slovenija odlično izvaja nadzor schengenske meje,« je še dejala Kresalova, »kar je splošno priznano v EU, in lahko smo vzor drugim«.

Danska vznemirja s carinskim nadzorom

Že dan pred bruseljskim srečanjem je Unijo presenetila novica, da bodo na Danskem, »takoj ko bo mogoče, znova uveljavili carinske kontrole na mejah«, kot je izjavil finančni minister Claus Hjort Frederiksen, ki je vnaprej zagotovil, da bodo sprejeti ukrepi ostali »v okviru schengna«. Po schengenski zakonodaji na Danskem ne morejo znova uvesti kontrole na mejah, lahko pa na prehodih namestijo carinike, ki opravljajo naključne preglede vozil. In prav to je očitno tudi namen novega ukrepa, ki ga je vlada Larsa Lokkeja Rasmussena sprejela pod pritiskom skrajnodesničarskih partnerjev iz stranke danskega ljudstva.

A je minister za integracijo Soeren Pind zagotovil, da bo vse potekalo v skladu s pravili schengna, saj nikakor ne nameravajo kontrolirati potnih listov in ljudi, temveč bodo cariniki s skenerji pregledovali le sumljiva vozila, ukrep pa sodi v prizadevanja za zajezitev čezmejnega kriminala. Nadzor nameravajo uvesti na kopenski meji z Nemčijo, v pristaniščih in na mostu, ki Dansko povezuje s Švedsko.

Ostre kritike na račun morebitne obnove kontrol

Iz palače Berlaymont, kjer se dobro zavedajo politične škode, ki jo utegne povzročiti odločitev Københavna, so od danske vlade takoj zahtevali pojasnila, še več, zatrdili so, da evropska komisija »ne bo privolila, da bi v negotovost postavili načelo svobodnega pretoka ljudi in blaga v Uniji«. Pojasnilo danske vlade je medtem že prispelo v Bruselj, kjer ga še proučujejo.

Še ostreje so se odzvali v evropskem parlamentu. Za evropsko ljudsko stranko »bi bila obnova nadzora na mejah nesprejemljivo dejanje«. Martin Schulz je v imenu socialistov in demokratov ugotovil, da »obnova mejnih kontrol in omejevanje prostega gibanja ljudi v EU postaja nov priljubljeni trend med evropskimi konservativnimi in liberalnimi vladami, kadar se približujejo volitve«. Te bodo na Danskem novembra letos. Predsednik liberalno-demokratskega kluba Guy Verhofstadt pa je odločitev Københavna »globoko obžaloval«.