Obsodba hrvaških generalov pod drobnogledom

Sodišče bo preverilo, ali je pri izreku sodbe generaloma Anteju Gotovini in Mladenu Markaču prišlo do napake.

Objavljeno
26. april 2012 23.31
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si
Zagreb − Peterica sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije namerava preveriti, ali je haaško sodišče pri izreku sodbe nekdanjima hrvaškima generaloma Anteju Gotovini in Mladenu Markaču, ki so ju aprila lani med drugim spoznali za kriva zaradi prekomernega bombardiranja Knina in okoliških mest med operacijo Nevihta, storilo napako.

Če je bila ocena, da je bilo bombardiranje nezakonito, napačna, bodo morali sodniki po poročanju Jutarnjega lista znova razmisliti tudi o odločitvi o združeni zločinski organizaciji, piše v dopisu, ki ga je predsednik haaškega sodišča Theodor Meron poslal odvetniškima ekipama obsojenih generalov in tožilcema Heleni Brady in Douglasu Stringerju.

Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je 15. aprila lani ugotovilo, da sta generala Gotovina in Markač sodelovala v združeni zločinski organizaciji, katere cilj je bilo med in po operaciji Nevihta avgusta 1995 prisilno in trajno odstraniti srbsko prebivalstvo z okupiranega območja na Hrvaškem.

Spoznali so ju za kriva v več točkah obtožnice: v prvi točki, pregon kot zločin proti človeštvu; v drugi točki, deportacija kot zločin proti človeštvu; v četrti točki, kraja zasebne in javne lastnine kot kršenje pravil vojskovanja; v peti točki, uničevanje kot kršenje pravil vojskovanja; v šesti točki, umori kot zločin proti človeštvu; v sedmi točki, umori kot kršenje pravil vojskovanja; v osmi točki, nehumana dejanja kot zločin proti človeštvu; in v deveti točki, okrutno ravnanje kot kršenje pravil vojskovanja. Sodišče ju ni spoznalo za kriva v tretji točki obtožnice, ki ju je bremenila prisilnega preseljevanja kot zločina proti človeštvu. Generalu Gotovini so izrekli 24-letno zaporno kazen, generalu Markaču pa 18-letno, pri čemer ima možnost, da odšteje 1447 dni, ki jih je že preživel v zaporu.

Haaško sodišče je istega dne generala Ivana Čermaka oprostilo vseh točk obtožnice in predlagalo, da ga nemudoma izpustijo na prostost.