Od kod Kim Džong Unu mercedes za milijon dolarjev?
Zgodovinsko srečanje: Severna Koreja vstopa v novo dobo, v kateri bo veliki vodja moral svojemu ljudstvu veliko pojasniti.
Odpri galerijo
Prestižna limuzina FOTO: AP
Ali Severne Korejce moti, da se njihov vodja vozi v razkošni limuzini, medtem ko oni zategujejo pasove zaradi bomb in raket, ki jih bo vodja tako in tako uničil, da bo vzpostavil nove odnose z Ameriko?
Severnokorejski vodja Kim Džong Un je v Singapurju dobil prvo točko, še preden se je začelo srečanje z ameriškim predsednikom. V Levje mesto je dostavil svoj mercedes pullman guard in zdi se, kot da je z njim hotel Donaldu Trumpu povedati, da je res nesmiselno zanašati se na sankcije za doseganje političnih ciljev.
Med najstrožjimi sankcijami, pri katerih je najbolj vztrajala Amerika, da bi kaznovala Pjongjang za jedrske in raketne poskuse, je Kim kupil najrazkošnejšo limuzino, ki stane okoli 1,5 milijona dolarjev.
Mercedes razreda S-600 ga je v nedeljo pričakal na letališču v Singapurju skupaj s skrivnostnim voznikom, o katerem domnevajo, da je posebno usposobljen telesni stražar na visokem položaju v Delavski stranki. Limuzina je izdelana iz oklepnega jekla, neprebojnega za naboje, na voljo ima tudi posebno opremo, med katero je zelo pomembno premično stranišče. Kim je po poročanju virov v Singapur pripotoval z več stranišči, in čeprav nekateri opazovalci to pripisujejo njegovi ekscentričnosti, takšno ravnanje pravzaprav ni nenavadno med voditelji, ki za sabo nočejo puščati nikakršnih sledi, ki bi jih bilo nato mogoče analizirati in na njihovi podlagi ugotavljati, kakšno je zdravstveno stanje voditeljev. Straniščna školjka s posebnim zabojnikom je obvezen del prtljage tudi kitajskega predsednika.
O Kim Džong Unu se vsake toliko časa začne šepetati, da ima že težave zaradi sladkorne bolezni, protina, slabih ledvic in očitno prevelike telesne teže – menda vse zaradi njegove ljubezni do mastnih sirov, vina in konjaka –, zato si Pjongjang toliko odločneje prizadeva, da ne bi bilo mogoče pridobivati svežih informacij o dejanskem stanju.
Ameriški uradni predstavniki, ki bi radi veljali za poznavalce Severne Koreje, so trdili, da je treba sankcije usmeriti proti razkošnim izdelkom, da bi škodile vodji osebno in ogrozile njegov življenjski slog. Toda Kim se je z isto limuzino pripeljal tudi na demilitarizirano območje na pogovor z južnokorejskim predsednikom konec marca, tako da je bil pred Hišo miru v vasi Panmundžom za trenutek Korejski polotok že videti združen, saj so tudi Mun Dže Ina iz Seula pripeljali s popolnoma enakim mercedesom pullman. Ko so vodjo zaprosili, naj se vpiše v knjigo vtisov, mu je njegova sestra Kim Jo Džong ponudila škatlico, v kateri je bilo najdražje nalivno pero znamke Montblanc. Toliko o sankcijah, se je zdelo, da je hotel povedati Kim Džong Un.
Pogovarjajmo se o resnejših temah.
Sankcije niso mogle preprečiti niti njegovemu očetu Kim Džong Ilu, da ne bi kupil veliko zbirko različnih mercedesov v skupni vrednosti več kot 20 milijonov dolarjev, za počez pa še maybacha. In ker je svojim uradnikom rad podarjal mercedese – resda manj razkošne od voditeljevih –, je nemški Daimler v Pekingu nekoč odprl poseben urad, pristojen samo za naročila iz Pjongjanga. Severna Koreja je pogosto naročala samo modele, ki jih še niso ponudili na trgu, in zanje redno plačevala višjo ceno. Po uvedbi sankcij so v Daimlerju trdili, da so prekinili vse odnose s Severno Korejo, in njegovi predstavniki niso znali pojasniti, kako so se drage limuzine znašle v tej državi. Tako se glasi tudi Kim Džong Unovo sporočilo iz Singapurja: v kapitalističnem svetu je dovolj, da si ena od strani želi imeti nekaj, za kar je pripravljena plačati visoko ceno, nato se v zidu vedno nekako najdejo razpoke, skozi katere prehajata denar in blago.
Kim Džong Un je v Singapur prišel s svojimi varnostniki, ki tečejo ob njem in so pritegnili posebno pozornost v Panmundžomu. Dvanajst v črno oblečenih moških, ki tečejo ob voditeljevem mercedesu, ni zanimivih samo za gledalce, ampak so člani skupine za osebno varovanje – takšno, kakršno je Severna Koreja pravzaprav prevzela od nekdanjih ameriških predsednikov. Moški, ki tečejo ob Kimu, pripadajo osrednjemu partijskemu uradu številka 6, ki je odgovoren za vse osebe v voditeljevem spremstvu. Rekrutirajo jih iz posebnih enot Ljudske vojske in jih izberejo po strogih merilih, med katerimi sta fizična pripravljenost in višina. Nobeden od njih ne sme biti pretirano višji od vodje.
Singapur so za kraj zgodovinskega srečanja izbrali tudi zaradi varnosti. Mesto republika je znano po popolnih tehnikah varovanja pomembnih osebnosti, toda Severna Koreja ne prepušča vsega gostiteljem srečanja voditeljev. »Za nobeno pomembno osebnost še niso zahtevali takšnega varovanja,« pravi Kim Du Hin, profesor na korejski univerzi za šport. »Predvidevamo, da je Pjongjang zahteval od Singapurja več varnostnih ukrepov, kakor so to storile ZDA.«
Varnostniki, ki so organizirani v treh slojih in vedno spremljajo severnokorejskega vodjo, bodo nenehno ob njem, preizkušali bodo vse jedi in pijače pred njim ter bodo pripravljeni na kakršenkoli izreden dogodek, toda prava nevarnost Kim Džong Unu grozi doma. Severnokorejski mediji so končno objavili, da je vodja v Singapurju in da bo s predsednikom Trumpom »vzpostavil nove odnose, ki bodo ustrezali zahtevam nove dobe«.
»Tudi če se je neka država nekoč do nas vedla sovražno,« pravi uvodnik v partijskem časopisu Rodong Šinmun, »menimo, da lahko privolimo v normalizacijo z dialogom, če ta država spoštuje našo samostojnost.« Tako je uradni Pjongjang napovedal, o čem se bodo pogovarjali v Singapurju. »Nova doba« vključuje denuklearizacijo. Kim bo moral kmalu pojasniti svojemu ljudstvu, zakaj je zdaj pripravljen uničiti bombe in rakete, ki jih je do pred kratkim označeval za državni ponos, za njihov razvoj pa so morali vsi državljani dolgo zategovati svoje pasove. Zgodovinske spremembe nas torej še čakajo. Ne v Singapurju, ampak v glavah Severnih Korejcev.
Severnokorejski vodja Kim Džong Un je v Singapurju dobil prvo točko, še preden se je začelo srečanje z ameriškim predsednikom. V Levje mesto je dostavil svoj mercedes pullman guard in zdi se, kot da je z njim hotel Donaldu Trumpu povedati, da je res nesmiselno zanašati se na sankcije za doseganje političnih ciljev.
Med najstrožjimi sankcijami, pri katerih je najbolj vztrajala Amerika, da bi kaznovala Pjongjang za jedrske in raketne poskuse, je Kim kupil najrazkošnejšo limuzino, ki stane okoli 1,5 milijona dolarjev.
Mercedes razreda S-600 ga je v nedeljo pričakal na letališču v Singapurju skupaj s skrivnostnim voznikom, o katerem domnevajo, da je posebno usposobljen telesni stražar na visokem položaju v Delavski stranki. Limuzina je izdelana iz oklepnega jekla, neprebojnega za naboje, na voljo ima tudi posebno opremo, med katero je zelo pomembno premično stranišče. Kim je po poročanju virov v Singapur pripotoval z več stranišči, in čeprav nekateri opazovalci to pripisujejo njegovi ekscentričnosti, takšno ravnanje pravzaprav ni nenavadno med voditelji, ki za sabo nočejo puščati nikakršnih sledi, ki bi jih bilo nato mogoče analizirati in na njihovi podlagi ugotavljati, kakšno je zdravstveno stanje voditeljev. Straniščna školjka s posebnim zabojnikom je obvezen del prtljage tudi kitajskega predsednika.
Diktatorjeve razvade
O Kim Džong Unu se vsake toliko časa začne šepetati, da ima že težave zaradi sladkorne bolezni, protina, slabih ledvic in očitno prevelike telesne teže – menda vse zaradi njegove ljubezni do mastnih sirov, vina in konjaka –, zato si Pjongjang toliko odločneje prizadeva, da ne bi bilo mogoče pridobivati svežih informacij o dejanskem stanju.
Ameriški uradni predstavniki, ki bi radi veljali za poznavalce Severne Koreje, so trdili, da je treba sankcije usmeriti proti razkošnim izdelkom, da bi škodile vodji osebno in ogrozile njegov življenjski slog. Toda Kim se je z isto limuzino pripeljal tudi na demilitarizirano območje na pogovor z južnokorejskim predsednikom konec marca, tako da je bil pred Hišo miru v vasi Panmundžom za trenutek Korejski polotok že videti združen, saj so tudi Mun Dže Ina iz Seula pripeljali s popolnoma enakim mercedesom pullman. Ko so vodjo zaprosili, naj se vpiše v knjigo vtisov, mu je njegova sestra Kim Jo Džong ponudila škatlico, v kateri je bilo najdražje nalivno pero znamke Montblanc. Toliko o sankcijah, se je zdelo, da je hotel povedati Kim Džong Un.
Pogovarjajmo se o resnejših temah.
Sankcije niso mogle preprečiti niti njegovemu očetu Kim Džong Ilu, da ne bi kupil veliko zbirko različnih mercedesov v skupni vrednosti več kot 20 milijonov dolarjev, za počez pa še maybacha. In ker je svojim uradnikom rad podarjal mercedese – resda manj razkošne od voditeljevih –, je nemški Daimler v Pekingu nekoč odprl poseben urad, pristojen samo za naročila iz Pjongjanga. Severna Koreja je pogosto naročala samo modele, ki jih še niso ponudili na trgu, in zanje redno plačevala višjo ceno. Po uvedbi sankcij so v Daimlerju trdili, da so prekinili vse odnose s Severno Korejo, in njegovi predstavniki niso znali pojasniti, kako so se drage limuzine znašle v tej državi. Tako se glasi tudi Kim Džong Unovo sporočilo iz Singapurja: v kapitalističnem svetu je dovolj, da si ena od strani želi imeti nekaj, za kar je pripravljena plačati visoko ceno, nato se v zidu vedno nekako najdejo razpoke, skozi katere prehajata denar in blago.
Možje v črnem
Kim Džong Un je v Singapur prišel s svojimi varnostniki, ki tečejo ob njem in so pritegnili posebno pozornost v Panmundžomu. Dvanajst v črno oblečenih moških, ki tečejo ob voditeljevem mercedesu, ni zanimivih samo za gledalce, ampak so člani skupine za osebno varovanje – takšno, kakršno je Severna Koreja pravzaprav prevzela od nekdanjih ameriških predsednikov. Moški, ki tečejo ob Kimu, pripadajo osrednjemu partijskemu uradu številka 6, ki je odgovoren za vse osebe v voditeljevem spremstvu. Rekrutirajo jih iz posebnih enot Ljudske vojske in jih izberejo po strogih merilih, med katerimi sta fizična pripravljenost in višina. Nobeden od njih ne sme biti pretirano višji od vodje.
Singapur so za kraj zgodovinskega srečanja izbrali tudi zaradi varnosti. Mesto republika je znano po popolnih tehnikah varovanja pomembnih osebnosti, toda Severna Koreja ne prepušča vsega gostiteljem srečanja voditeljev. »Za nobeno pomembno osebnost še niso zahtevali takšnega varovanja,« pravi Kim Du Hin, profesor na korejski univerzi za šport. »Predvidevamo, da je Pjongjang zahteval od Singapurja več varnostnih ukrepov, kakor so to storile ZDA.«
Varnostniki, ki so organizirani v treh slojih in vedno spremljajo severnokorejskega vodjo, bodo nenehno ob njem, preizkušali bodo vse jedi in pijače pred njim ter bodo pripravljeni na kakršenkoli izreden dogodek, toda prava nevarnost Kim Džong Unu grozi doma. Severnokorejski mediji so končno objavili, da je vodja v Singapurju in da bo s predsednikom Trumpom »vzpostavil nove odnose, ki bodo ustrezali zahtevam nove dobe«.
Donald Trump in Kim Džong Un FOTO: Reuters
Čas za spremembe
»Tudi če se je neka država nekoč do nas vedla sovražno,« pravi uvodnik v partijskem časopisu Rodong Šinmun, »menimo, da lahko privolimo v normalizacijo z dialogom, če ta država spoštuje našo samostojnost.« Tako je uradni Pjongjang napovedal, o čem se bodo pogovarjali v Singapurju. »Nova doba« vključuje denuklearizacijo. Kim bo moral kmalu pojasniti svojemu ljudstvu, zakaj je zdaj pripravljen uničiti bombe in rakete, ki jih je do pred kratkim označeval za državni ponos, za njihov razvoj pa so morali vsi državljani dolgo zategovati svoje pasove. Zgodovinske spremembe nas torej še čakajo. Ne v Singapurju, ampak v glavah Severnih Korejcev.
