Odiseja o imenu Makedonije navdihuje politike

EU in Nato podprla dogovor: Spor med Grčijo in Makedonijo o imenu se vleče od razpada Jugoslavije.
Objavljeno
13. junij 2018 20.15
Posodobljeno
13. junij 2018 20.13
Makedonski premier Zoran Zaev razlaga podrobnosti dogovora z grškim kolegom Aleksisom Ciprasom o novem imenu Makedonije.
FOTO: Reuters
V Grčiji nasprotujejo dogovoru z Makedonijo opozicija in koalicijske partnerice Sirize. Zavračata ga tudi makedonski predsednik Gjorge Ivanov in opozicija. Voditelji EU in Nata pričakujejo, da bo omogočil Makedoniji napredek pri približevanju obema povezavama.

Vodja grške konservativne opozicijske stranke Nova demokracija Kiriakos Micotakis, ki je obtožil premiera Aleksisa Ciprasa, da se gre tajno diplomacijo, je označil sporazum za nacionalni umik, ker so Atene sprejele obstoj makedonskega jezika in naroda. Po njegovi oceni vlada v parlamentu nima večine za podporo temu dogovoru. Da bi se to res lahko zgodilo, izhaja iz izjave prvaka koalicijske stranke Neodvisni Grki Panosa Kamenosa, njegova parlamentarna stranka ne bo podprla dogovora.
 

Makedonija »drvi v prepad«


Micotakis je poudaril, da Cipras nima politične legitimnosti, da bi obvezal državo s podpisom dogovora, ki nima niti podpore njegove vlade. Dodal je, da dogovor nasprotuje vsemu, česar si želi večina Grkov, čeprav nekateri tega ne razumejo ali, kar je še slabše, nočejo razumeti.

Podobne težave kot Cipras ima njegov makedonski kolega Zoran Zaev. Vodja opozicijske stranke VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je dejal, da dogovor pomeni sprejetje vseh grških stališč. Po njegovem je Zaev kapituliral, ker je privolil v spremembo ustave ter notranjo in zunanjo uporabo novega imena.

Spomnil je, da je bil Zaev proti spremembi ustave, na koncu pa ni sprejel le revizije ustave, temveč tudi sestavljeno ime z geografskim označevalcem. Zaeva je obtožil ekshibicionizma na škodo države, ki jo potiska v prepad. Če mu bo uspelo pretihotapiti dogovor skozi parlament, je opozoril Mickoski, se mora zavedati, da ga čaka še obvezujoč in ne posvetovalni referendum, na katerem se bodo državljani izrekli za ali proti spremembi imena.

Ivanov je opozoril na ustavnopravne težave, ker meni, da mora biti novo ime Makedonije v okviru sedanje makedonske ustave. Predsednik je danes po dveh minutah odšel s sestanka, na katerem sta ga Zaev in zunanji minister Nikola Dimitrov hotela seznaniti z dogovorom z Grčijo o novem imenu države in njegovih koristih za makedonsko prihodnost. Če bo parlament potrdil dogovor, za kar je potrebna absolutna večina, ga mora podpisati še predsednik države.
 

Priložnost za krepitev miru


Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je sporazum med Ciprasom in Zaevom označil za zgodovinski dogovor, ki priča o vrsti let potrpežljive diplomacije in pripravljenosti teh dveh voditeljev za rešitev spora, ki je predolgo vplival na regijo. Grčijo in Makedonijo je pozval k uresničitvi sporazuma, ki bo postavil Skopje na pot proti članstvu v Natu in pomagal pri utrditvi miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu.

Visoka predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je ocenila, da je bila perspektiva EU za Zahodni Balkan ključna spodbuda za dosego dogovora v duhu dobrega medsosedskega sodelovanja. Po njenem bo vrh EU zdaj sprejel priporočila o začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo. Sklenila je, da to ni samo zasluženo priznanje pomembnih reformnih rezultatov države, ampak bo tudi bistveno prispevalo k polni uresničitvi dogovora v interesu obeh držav, regije in EU.

Cipras še nima potrebne parlamentarne večine za podporo dogovoru.
Zaeva čaka tudi obvezujoč referendum o spremembi ustavnega imena.
Spor med Atenami in Skopjem je predolgo vplival na regijo.


Po mnenju evropskega komisarja za regionalno politiko Johannesa Hahna morajo zdaj vsi skupaj izkoristiti na široko odprto okno priložnosti za okrepitev miru in sodelovanja v regiji. Po mnenju Federice Mogherini in Johannesa Hahna je dogovor dokazal moč multilateralne diplomacije, dialoga, spoštovanja in pripravljenosti, da se najdejo rešitve, ki prinašajo korist vsem, tudi če gre za najtežja vprašanja.

Predsednik evropskega sveta Donald Tusk se je zahvalil premieroma, ker je nemogoče postalo mogoče. Posebni odposlanec ZN Matthew Nimetz, ki je že več kot dve desetletji posredoval pri reševanju spora, je prepričan, da bo dogovor vodil v krepitev odnosov med narodoma. Po njegovi oceni bo dogovor koristil tudi širši regiji.
 

Kapo dol Ciprasu in Zaevu


V Sofiji so ocenili, da dogovor odpira pot njihovih sosedov proti evroatlantskim povezavam in da bi Makedonija lahko začela pristopna pogajanja še pred koncem bolgarskega predsedovanja EU. Na zunanjem ministrstvu so poudarili, da novo ime ne sme biti razlog za spreminjanje meja, jezika, kulture, zgodovine in identitete.

Albanski premier Edi Rama je na twitterju zapisal, da sta se progresivna voditelja sosednjih držav zapisala v zgodovino, ker sta pokazala EU in svetu, kako lahko najde vizijo in pripravljenost, da se preseže preteklost, mesto v prihodnosti in tam, kjer se zdi, da je ni. »Kapo dol Ciprasu in Zaevu,« je zapisal Rama, ki je končal z besedami, da je po njuni zaslugi Balkan postal boljše mesto.