Odločni Obama v boj za bolj liberalno Ameriko

Ameriški predsednik je v nagovoru kongresa nakazal, da bo v drugem deloval tudi brez sprtih poslancev in senatorjev.

Objavljeno
13. februar 2013 08.25
US-POLITICS-STATE OF THE UNION-OBAMA
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

New York − Združene države spet postajajo močnejše, toda čaka nas veliko dela, da ustvarimo nova delovna mesta in okrepimo srednji razred, je ponoči po našem času v nagovoru kongresa dejal ameriški predsednik Barack Obama. Tradicionalni govor o razmerah v državi je bil hkrati poziv neučinkovitemu kongresu k sodelovanju in napoved, da bo deloval sam, s predsedniškimi ukazni, če ne bo šlo drugače.

Vidno bolj osiveli predsednik države svoj drugi štiriletni mandat začenja na valu volilne zmage, s skoraj bojevitim tonom govora pa kaže, da zadnja neomajnost v boju s potolčeno desnico ni bila le kratkotrajen izbruh samozavesti po novembrskih volitvah. Obama verjame, da ima javnost na svoji strani in da ta podpira liberalne politične vrednote, zato v boju s kongresno desnico ne namerava popuščati, je bilo sporočilo med vrsticami enournega govora.

Njegov temeljni poudarek sta bila gospodarska rast in zaposlovanje. »Naša nedokončana naloga je, da vlada deluje v korist mnogih, ne samo nekaterih,« je v predvolilnem slogu namignil na republikansko zaščito najbolj premožnih. Napovedal je aktivno udeležbo vlade pri krepitvi blaginje za vse sloje družbe in predlagal zvišanje minimalne plače (s 7,25 na 9 dolarjev oziroma okoli 6,7 evra na uro), kar bi okoli 15 milijonom Američanov do 2015 pomagalo na poti iz revščine.

Kongres je pozval, naj sprejme 50 milijard dolarjev vreden program naložb v ceste, mostove in železniške povezave, hkrati pa obljubil, da to razpaslega dolga države »ne bo povečalo niti za eno samo desetico«, saj naj bi zvezni proračun ostal v okvirih, ki sta jih stranki začrtali na pogajanjih v 2011. »Ne potrebujemo večje, temveč bolj smotrno vlado, ki bo začrtala prednostne naloge in vlagala v rast,« je skušal igrati tudi vižo konservativnega dela ZDA po vitki zvezni upravi v Washingtonu.

Plačajmo račune

Pomemben del govora je namenil boju z zadolženostjo, najbolj progresivni del svoje demokratske volilne baze pa verjetno razočaral z napovedjo, da bo podpiral reformo socialnih programov v skladu s predlogi nadstrankarske kongresne komisije. A je hkrati republikance opozoril, da se bo nižanja porabe loteval samo z uravnoteženimi ukrepi, ki bodo poleg varčevanja vsebovali tudi višje davčne prihodke, vključno za odpravo olajšav za premožne in velika podjetja.

Posebej pa je opozoril, da si ZDA ne morejo privoščiti kazenskih varčevalnih rezov v vojaški proračun in domačo porabo, ki jim grozijo. Po njegovih besedah so Američani preveč naporov vložili v boj proti gospodarski krizi, da bi se sedaj soočali z drugo, ki so jo povzročili politiki. »Kar zdaj se dogovorimo, da bomo vladi pustili delati, da bomo pravočasno plačali račune in da bomo ohranili zaupanje v posojilne zaveze Združenih držav,« je pozval kongres.

Obama je napovedal višje državne naložbe v šolstvo, pozval kongresnike, naj mu na mizo čim prej pošljejo zakon o reformi sistema za priseljevanje, ki ga bo nemudoma podpisal. Opozoril je na boj za enakopravnost žensk, pa na zarjavel volilni sistem, zaradi katerega je 102-letna Desiline Victor v Miamiju ure dolgo čakala, da je lahko oddala svoj glas, zato pa v torek sedela v loži Michelle Obama.

Predsednik je spet govoril o nevarnostih podnebnih sprememb, a razočaral marsikaterega okoljevarstvenika, saj kljub drugačnim pričakovanjem ni omenjal omejevanja izpustov toplogrednih plinov. Čustveni vrhunec večera je bil poziv k nadzoru nad orožjem, med gosti so bili tudi svojci žrtev več pobojev, besede predsednika, da si vsi zaslužijo vsaj glasovanje o zakonu, so sprejeli s stoječim ovacijami.

Nerodni požirek

Prostor je namenil tudi zunanji politiki, obsodil je izzivanje Severne Koreje, ponovil sporočilo Iranu, da mu ne bodo dovolili izdelave jedrskega orožja, ter se zavezal, da bodo ZDA zmanjšale število svojih jedrskih konic. Napovedal je umik polovice preostalih vojakov iz Afganistana do februarja prihodnje leto, in vztrajanje ZDA pri spoštovanju človekovih pravic v državah, ki jih preveva arabska pomlad, obljubil je tudi pritisk na režim v Siriji. Za Slovenijo je pomembna tudi napoved začetka pogajanj o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe z EU.

Odgovor opozicije je predstavil senator s Floride Marco Rubio, ki velja za enega najbolj obetavnih politikov republikancev. Z zgodbo svojih kubanskih staršev je skušal nagovoriti latino volivce in jih prepričati, da Obama s svojo politiko škoduje prostemu trgu in njihovim možnostim za uresničitev ameriških sanj. Čeprav so analitiki pohvalili njegovo prizadevanje, pa si bodo gledalci zapomnili predvsem tremo in suha usta, ko se je kar sredi televizijskega prenosa sklonil in srknil požirek vode.