Polona Frelih, Moskva
Moskva - Na predvečer začetka konference v Münchnu je ruski državni Prvi program predvajal dokumentarec, v katerem je ruski premier Vladimir Putin ponovil že znano stališče, da je ameriški protiraketni ščit usmerjen proti Rusiji.
Tako je pokopal upanje predsednika konference Wolfganga Ischingerja, da bodo prav v Münchnu dosegli kompromis glede ščita in omogočili, da bosta Rusija in Zahod poglobili sodelovanje že na vrhunskem zasedanju Nata, ki bo maja v Chicagu. Putin je na münchenski varnostni konferenci zadnjič nastopil pred petimi leti, tik pred iztekom drugega predsedniškega mandata. Takrat je ostro kritiziral ameriški unilateralizem in napovedal, da bo Rusija odgovorila na protiraketni ščit, ki so ga ZDA najprej hotele postaviti na Poljskem in Češkem, zdaj pa je v igri Romunija. Tik pred zelo verjetnim tretjim predsedniškim mandatom je Putin znova zatrdil, da je dejanski cilj protiraketnega ščita spodkopati obrambne sposobnosti Rusije. »Danes niti Iran niti Severna Koreja ne pomenita grožnje, zato lahko z gotovostjo trdimo, da hočejo s ščitom nevtralizirati ruski jedrski raketni potencial,« je poudaril v oddaji s pomenljivim naslovom - Hladna politika.
Ker Združene države Amerike niso pripravljene ponuditi pravnih zagotovil, da ni tako, in zgolj ponavljajo tezo o zaščiti članic Nata pred malopridnimi državami, kakor sta Iran in Severna Koreja, se bo »Rusija vedno odzivala na grožnje v bližini svojih meja«. Navsezadnje ne kaže pozabiti, da so »ZDA edina država, ki je doslej uporabila jedrsko orožje«, je opozoril na jedrska napada na Hirošimo in Nagasaki leta 1945.
Čeprav se pogajanja glede protiraketnega ščita ne premaknejo nikamor, Rusija in Nato krepita medsebojno sodelovanje in bosta po poročanju Komersanta menda že v prihodnjih dneh podpisali sporazum, ki bo zavezništvu omogočil transport iz Afganistana čez ozemlje Rusije. To bo olajšalo umik iz države pod Hindukušem, iz katere se morajo vse bojne enote umakniti najpozneje do leta 2014. Po besedah anonimnega visokega diplomata bodo tovor iz Afganistana z letali najprej prepeljali v Uljanovsk na reki Volgi, potem pa ga bodo z vlaki razvozili v Evropo. Prevoz tovora v obratno smer je Rusija dovolila že lani.
Neučakana Hillary Clinton
Putin je bil oster tudi glede pozivov k vojaškemu posredovanju v Iranu. »Zdi se mi, da naši partnerji hočejo vazale, ne pa partnerjev. Radi bi vladali. Rusija seveda ne bo igrala te igre,« je dal vedeti, da bodo v varnostnem svetu Združenih narodov v tem primeru vložili veto.
V Münchnu bo na tapeti drugo krizno žarišče - Sirija, o čemer naj bi se ruski zunanji minister Sergej Lavrov na štiri oči pogovoril z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. Sodeč po besedah njene tiskovne predstavnice Victorie Nulah se je z Lavrovom hotela pogovoriti o tej temi že v začetku tedna, zaradi česar ga je nepretrgoma klicala po telefonu kar 24 ur. Ker se ni odzval, so mediji sklepali, da je njene klice namenoma prezrl. Lavrov je izrazil presenečenje nad »vikom in krikom,« povezanim z njegovo neodzivnostjo, in pojasnil, da je bil na službeni poti v Avstraliji, zato se je posvečal avstralskim partnerjem, s Clintonovo pa se bo pogovoril pozneje.
V varnostnem svetu Združenih narodov so po besedah ruskega veleposlanika Vitalija Čurkina v četrtek sicer že sprejeli osnutek resolucije o Siriji, iz katerega so sodeč po poročilih prav zaradi ruskega nasprotovanja črtali zahtevo po odstopu sirskega predsednika Bašarja al Asada. Rusija in Kitajska sta že oktobra z vetom preprečili sprejem resolucije, v kateri so Siriji grozili s sankcijami.