Tiskane izdaje
Zaradi danskega in francoskega soliranja pri zapiranju tako imenovanih schengenskih meja, predvsem pa zaradi spora med Italijo in Francijo, ki se je še pred poletjem vnel zaradi beguncev iz severne Afrike, se je evropska komisija že pred časom odločila spremeniti nekatera določila, s katerimi članice »Evrope brez meja« urejajo prosti pretok ljudi, blaga in storitev. Kot piše Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), naj bi članice Unije po predlogu sprememb, ki ga ja pripravila evropska komisija, kmalu izgubile izključno pristojnost samostojno odločati, kdaj jim izjemne razmere dovoljujejo zapreti meje in tako začasno razveljaviti schengenska določila.
Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström bo po pisanju frankfurtskega dnevnika v kratkem predstavila ustrezno spremembo schengenskih pravil, po kateri se bo v prihodnje o tem, ali posamezna članica lahko poostri obmejni nadzor, na predlog evropske komisije odločalo z večinsko odločitvijo članic Unije.
O tem, da bi bilo treba v t. i. schengenskem prostoru brez meja v prihodnje veliko jasneje določiti pravila in možnosti, kdaj in kako se lahko vsaka posamezna država odloči poostriti mejni režim, so se članice EU načeloma dogovorile že maja letos. Razlog je bila po eni strani odločitev Danske, da na svojih mejah znova uvede carinski nadzor, po drugi strani pa je zahteve po veliko jasnejših določilih sprožil tudi prepir med Italijo in Francijo, ki se je na odločitev uradnega Rima, da množicam severnoafriških beguncev, ki so oblegale Lampeduso, omogoči odhod v druge članice EU, odzvala z zaprtjem svojih meja za te begunce. Po pisanju FAZ predlog komisarke za notranje zadeve Malmströmove za revizijo schengenskih določil, ki ga bo komisija menda dala v razpravo že prihodnji teden, predvideva samo dve izjemi, ko bi bilo članicam schengenskega prostora dovoljeno začasno poostriti mejni nadzor. V prvem primeru bi bili to »predvidljivi izjemni dogodki«, kakršni so športna (nogometna) prvenstva ali igre oziroma veliki politični dogodki, ki prav tako zahtevajo poostreno varnost in ob katerih lahko pride do množičnih demonstracij ali pa se poveča nevarnost terorističnega napada. Evropska komisija bi v tem primeru pripravila ustrezen predlog, članice EU pa bi ga morale večinsko sprejeti. Članica, ki bi ji odobrili tako izjemoma dovoljeno zaporo meja, bi lahko mejni nadzor poostrila za 30 dni, podaljšanje veljavnosti takega ukrepa pa v nobenem primeru ne bi smelo trajati dlje od pol leta.
Drugi primer, ki ga po pisanju FAZ menda omenja predlog komisarke, pa bi bili različni »nepredvidljivi izjemni dogodki«, kakršni so teroristični napad, epidemija ali, na primer, naravna katastrofa. V takih primerih bi bilo po predlogu evropske komisije članicam menda dovoljeno zapreti meje samostojno in na lastno odgovornost, vendar za največ pet dni. O vseh zaporah, ki bi tudi v teh primerih trajale dlje časa, pa bi nato odločali na podoben način in z enakimi roki kot v primeru t. i. predvidljivih izjemnih dogodkov.
Po mnenju frankfurtskega dnevnika je malo verjetno, da bi predlog komisarke Malmströmove, četudi so nekatere članice odločno proti samovoljnemu zapiranju schengenskih meja, v doglednem času dobil ustrezno podporo. Za spremembo schengenskih določil morajo namreč glasovati vse članice EU, med katerimi pa sta celo dve tako veliki in ključni, kakor sta Nemčija in Francija, že dali jasno vedeti, da bi moralo po njunem prepričanju odločanje o varnosti nacionalnih meja tudi v prihodnje ostati izključno v pristojnosti nacionalnih vlad.
