Tiskane izdaje
Zagreb − Odkrit spor med predsednikom vlade Zoranom Milanovićem in finančnim ministrom Slavkom Linićem, ki od danes ni več minister, oblikovanje nove stranke Ljudskih reformistov na čelu z Radimirjem Čačićem, ki ta čas služi zaporno kazen, ter precejšen padec javnomnenjske podpore zdajšnji vladi in levosredinski koaliciji Kukuriku so osrednje značilnosti političnega trenutka južne sosede.
V teh okvirih tudi možnost predčasnih parlamentarnih volitev ni več zanemarljiva. Odkritega spora med šefom hrvaške vlade Zoranom Milanovićem in finančnim ministrom (ter strankarskim kolegom iz vrst SDP) Slavkom Linićem že nekaj časa nihče od njiju ni skrival. V zadnjem času se nista niti pogovarjala, na sejah vlade pa niti pogledala. Linić, sicer tretji na lestvici priljubljenih politikov, takoj za predsednikom Ivom Josipovićem in šefico stranke ORaH Mirelo Holy, je močan element v SDP in prav to naj bi po prepričanju analitikov precej motilo Zorana Milanovića, ki je z nenehnimi zahtevami po opredeljevanju glede afer, povezanih s stranko SDP, poskušal zmanjšati vpliv Slavka Linića.
Te dni se je zgodila afera, Slavko Linić je prvič v karieri osumljen, da je oškodoval državni proračun. V javnost so namreč pricurljali dokumenti, ki kažejo, da je Linić z odločitvami pri predstečajni poravnavi v podjetju Spačva oškodoval državno blagajno morda celo za 3,5 milijona evrov. Zato so v vladi sprožili interno preiskavo, v katero se utegneta kaj kmalu vključiti policija in tožilstvo. Po dvodnevnem »pranju umazanega perila« je moral Slavko Linić po hitrem postopku zapustiti položaj, namesto njega je na vroči stolček finančnega ministra sedel dozdajšnji Linićev namestnik Boris Lalovac.
Vladajoča SDP v poltretjem letu mandata ni uresničila velikih obljub, njen ugled pa dodatno slabijo nekatere afere. Aferi Sabo (tožilstvo vukovarskega župana Željka Saba bremeni podkupovanja dveh svetnikov vukovarske mestne skupščine iz vrst HDZ) in Marina, v kateri županji siško-moslavške županije Marini Lovrić Merzel, ki je še v priporu, očitajo, da je oškodovala županijski proračun, sta najodmevnejši, ki sta pretresli SDP. Potem je tu še nepreklicni odstop prve dame hrvaške davkarije Nade Čavlović Smiljanec, ki ji je dolgo stal ob strani in jo zagovarjal prav finančni minister Linić.
Milanović diha za ovratnik Karamarku
Današnji odstop bo nedvomno povzročil še večje razpoke v delovanju hrvaške vlade, pa tudi v stranki, v kateri naj bi bili prav tako precej nezadovoljni s šefovim načinom vodenja. Zato ni nenavadno, da vladajoči koaliciji Kukuriku zaupa le še borih 40 odstotkov vprašanih državljanov. Pa tudi, da je prvič po letu 2008 vodstvo med strankami prevzela opozicijska HDZ, ki je vladajočo SDP prehitela za 0,5 odstotne točke.
Ob podatku, da kar 60,8 odstotka vprašanih Hrvatov v najnovejši raziskavi CRO Demoskop, ki jo opravlja agencija Promocija Plus, ne podpira zdajšnje vlade, je bržkone zanimiv podatek, da se na lestvici najbolj negativnih politikov na hrvaškem političnem prizorišču Zoran Milanović približuje vrhu. Za trenutno številko ena, šefom opozicije Tomislavom Karamarkom, zaostaja »le še za 2,1 odstotne točke«, kar je v primerjavi s podatki, starimi nekaj mesecev, ko je Milanović »bežal« pred nenehno prvim Karamarkom za deset in še več odstotkov, še en dokaz, kaj si o njegovem načinu vodenja države mislijo državljani.
O tem so že pred 1. majem povedali svoje štirje največji hrvaški sindikati v skupnem sporočilu. V njem so zahtevali odstop levosredinske vlade in predčasne volitve. Poudarili so, da vlada v dveh letih in pol ni izpolnila predvolilnih obljub, temveč je zgolj delala v prid domačim bogatašem in tujim mogotcem. Sindikati levosredinsko vlado obtožujejo, da je marioneta Berlina, ker ne ščiti interesov svojega naroda, ampak nemške finančne kroge in njihove interese. Po njihovem mnenju je vlada edina odgovorna za slabo življenje večine prebivalcev Hrvaške.
Zaporniška politika
Ko je lani sodišče v madžarskem Kapošvaru obsodilo podpredsednika hrvaške vlade in ministra za gospodarstvo Radimirja Čačića, glavnega povzročitelja nesreče, v kateri sta umrli dve osebi, na 11 mesecev zaporne in 11 mesecev pogojne kazni, so kmalu pricurljale napovedi, da bo Čačić, ki je tedaj odstopil z vseh položajev, razen s položaja predsednika stranke HNS, kmalu zapustil matično stranko in ustanovil svojo. To se je tudi zgodilo, še prej pa je vodstvo HNS namesto Čačića za šefico izbralo Vesno Pusić.
Potem se je začel razkol, vrstili so se izstopi iz stranke, javnomnenjska podpora koalicijski stranki HNS vse bolj pada in zdaj znaša pičle 3 odstotke. V Varaždinu so »odpadniki« iz HNS ustanovili združenje Pobuda za ustanovitev Ljudske stranke − reformistov, ki združuje člane HNS, lojalne Čačiću. Ta je javno že napovedal možnost koalicijskega sodelovanja z nekaterimi strankami, napovedana je tudi prva skupna tiskovna konferenca Pobude za ustanovitev Ljudske stranke − reformistov in istrske IDS, ki je še vedno članica vladajoče koalicije Kukuriku.
