Gre za poročilo tretje stopnje. Poročilo izpostavlja, da Slovenija doslej še ni kazensko preganjala nobenega primera podkupovanja v tujini.
Delovna skupina opozarja, da je Slovenija, odkar je pristopila h konvenciji leta 1999, zabeležila samo štiri prestopke, ki zadevajo podkupovanje javnih uslužbencev v tujini. Od tega je bil en primer zaključen, primer, ki je prišel na dan leta 2011, še ni bil preiskovan, dva primera pa sta ostala na preliminarni stopnji.
Priporočilo: resno ukrepanje in prioriteta pristojnih oblasti
Gre za primer podkupovanja v okviru iraškega programa nafta za hrano, naslednji primer zadeva farmacevtski podjetji, ki naj bi v tretji državi podkupovali zdravnike, da so predpisovali določena zdravila. Tretji primer se nanaša gradbeno podjetje, ki naj bi del kredita namenilo za podkupnino v drugi državi, ki je prav tako pristopnica omenjene konvencije. Zadnji primer se nanaša na izdajo dovoljenja za tujo podružnico matičnega podjetja iz Slovenije, ki je bilo izdano, ker naj bi minister, pristojen za dovoljenja, prejel podkupnino, lastnik slovenskega matičnega podjetja pa naj bil tesen ministrov prijatelj.
Po oceni delovne komisije to nakazuje, da preiskava in preganjanje tovrstnih prestopkov, ki zadevajo podkupovanje v tujini, nista prednostni nalogi Slovenije in da bi lahko politične in gospodarske okoliščine ovirale preganjanje tovrstnih prestopkov.
Poročilo zato Sloveniji priporoča, da resno ukrepa proti tem prestopkom, hkrati pa zagotovi, da bo to tudi prioriteta za pristojne oblasti. Slovenija bi morala tudi bolj proaktivno sodelovali pri odkrivanju tovrstnih prestopkov in pri tem okrepiti mednarodno sodelovanje s pristojnimi oblastmi, še priporoča poročilo.
KPK je pomemben dejavnik
Poročilo tudi izpostavlja, da je komisija za preprečevanje korupcije pomemben dejavnik slovenskega zakonitega in institucionalnega protikorupcijskega okvira in se zavzema, da Slovenija ohrani njeno neodvisnost in učinkovitost.
Poleg tega poročilo razkriva dodatna področja, kjer bi Slovenija lahko dosegla izboljšanje, med drugim na področju učinkovitih, ustreznih in odvračilnih sankcij. Doseči bi morali tudi boljše zavedanje o prestopkih podkupovanja, pri tem pa bi morali sodelovati tudi ministrstvo za zunanje zadeve ter javne agencije, ki sodelujejo s slovenskimi podjetji, ki poslujejo v tujini.
Kot pozitivno delovna skupina v poročilu pozdravlja ustanovitev posebnih organov pregona korupcije, kot je nacionalni preiskovalni urad in specializirano državno tožilstvo. Poročilo tudi pozdravlja izmenjavo informacij o sumljivih prestopkih med davčnimi organi in organi pregona.
Poročilo je delovna skupina sprejela 5. junija letos. Nastalo je na osnovi pregleda slovenske zakonodaje ter ostalih dokumentih, ki jih je dostavila Slovenija, ter tridnevnega obiska ocenjevalnega skupine, ki je bila v Ljubljani med 22. in 24. oktobrom lani. Med obiskom so se člani delegacije sestali s predstavniki slovenskega javnega in zasebnega sektorja, pravosodnimi organi ter civilno družbo.
Slovenija naj bi do junija 2016 na tokrat objavljena priporočila odgovorila s pisnim poročilom o uresničevanju priporočil.