Tiskane izdaje
Pred natanko dvajsetimi leti je olimpijsko gibanje presodilo, da je skrb za okolje tako pomembno vprašanje, da naj poleg športa in kulture postane eden od treh stebrov olimpizma. A je ob pehanju držav za organizacijo najbolj prestižnih in najbolj odmevnih iger okolje postalo zadnja skrb. To so dokazali tudi organizatorji letošnjih zimskih olimpijskih iger v Sočiju, ki so tretji steber olimpizma preprosto zravnali s tlemi in zasuli s smetmi.
»Že od začetka je bilo jasno, da Soči ni bil prava lokacija. Gorski predel je celo del narodnega parka − ne kar katerega koli, ampak najbogatejšega v Rusiji. V njem živi več živalskih in rastlinskih vrst kot kjerkoli drugje v državi. Zdaj je uničenih 3000 hektarjev parka,« je za Delo povedal Igor Čestin, predstavnik ruske podružnice organizacije World Wildlife Fund (WWF).
Tamkajšnji okoljevarstveniki in prebivalci opozarjajo na nezakonita odlagališča gradbenega materiala, izsekavanje gozdov, vaščani kraja Ahštir so celo ostali brez pitne vode, polzeča tla so uničila številne domove.
»Olimpijske igre v Sočiju se bodo v zgodovino zapisale kot ene najmanj ekoloških v modernem času. Škoda povzročena naravi je ogromna in v večini primerov nepopravljiva,« je prepričan Andrej Petrov iz okoljevarstvene organizacije Greenpeace Russia.
Umorjena reka
Po besedah Čestina so med gradnjo objektov največ škode povzročili reki Mzimto. Strugo so zaradi gradnje železniške proge in avtoceste, ki po njegovem mnenju nista bili nujno potrebni za organizacijo iger, zravnali in uredili ter utrdili brežine in zasuli mokrišče. »Ogrožen je predvsem črnomorski losos, okoli 20 odstotkov populacije, se je drstilo v teh rekah. V zadnjih letih nismo videli niti enega. Ne vemo, če se bo vrnil, verjetno ne, saj reka ni več tako naravna, kot je bila,« je povedal.
Izumrla je tudi vrsta netopirjev. »Popisali so le eno znano kolonijo, ki pa so jo povsem iztrebili med gradnjo predora,« je povedal Čestin. Uničena so tudi območja na katerih so uspevale ogrožene rastline, uvrščene na seznam Svetovne organizacije za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst (IUCN).
Športniki iz vsega sveta v teh dneh bivajo na zasutem mokrišču, območju, kjer je še pred časom prezimovalo do 65 vrst ptic. »Na papirju so tam celo predvideli ornitološki park, a ta v resnici ne obstaja,« pravi Čestin.
Poplave in plazovi
Zaradi nepremišljenih posegov v okolje so okoliški kraji veliko bolj izpostavljeni poplavam. Gradbeniki so mokrišča zasuli, a niso poskrbeli za potrebno odtekanje vode, dodaten problem po besedah Čestina predstavljajo objekti, zgrajeni na gorskem območju.
»Ko so drevesa posekali, so plazovi začeli polzeti. Ob resnem dežju bodo zgrmeli v reko in jo zajezili. Voda se bo akumulirala v zgornjem toku in ko bo prepreka popustila − kar se bo zgodilo − bi lahko prišlo do katastrofalnih poplav,« opozarja.
Oblasti načrtujejo, da bodo po zaključku olimpijskih iger objekte zasedli turisti, ki bodo množično drli v Soči. A je Čestin prepričan, da bo večina hotelskih sob ostala praznih. »Soči je zaradi gradnje postal manj privlačen. Nihče ni hotel počitnic preživljati na gradbišču. Pred časom so ocenili, da je rekreacijska kapaciteta gorskega območja okoli 30.000 ljudi. Objekti, ki so jih tam zgradili, pa so predvideni za 120.000 ljudi. Poleg tega je tam zelo drago. Rusi si lažje privoščijo počitnice v Bolgariji, Grčiji ali Turčiji.«
Za igre 50 milijard dolarjev, za odpravo škode nič
Prav zaradi tega so mednarodne okoljevarstvene organizacij pred leti vladi predlagale sestavo rehabilitacijskega programa, s katerim bi poskušali odpraviti del škode.
»Predlagali smo, da bi po olimpijadi pet let namenili okrevanju narave. Predlog so podprli,« pojasnjuje Čestin. A se je zapletlo pri denarju. Delovna skupina, v katero so bili vključeni domači in tuji strokovnjaki, so pripravili celovit program rehabilitacije: njegov cilj je bilo rešiti, kar se rešiti da.
»Cena tega projekta bi bila milijarda rubljev [nekaj več kot 20.000 evrov], kar je malo v primerjavi s tistim, kar je vlada namenila za uničenje. A vlada tega ni hotela financirati. Dejali so, da je program dober, a naj ga denarno podprejo okoljevarstvene organizacije. To se ni zgodilo in program je propadel«.
Čestin je prepričan, da bi se del škode, storjene reki, dalo popraviti. Očistili bi lahko tudi nezakonita odlagališča smeti in gradbenih odpadkov. »Ti so zdaj razpršeni po vsem narodnem parku v Sočiju, saj sprva nihče sploh ni pomislil nato to, kaj storiti z odpadnim materialom.«
Vse vendarle ni negativno
Čestin sicer poudarja, da vse vendarle ni tako negativno. Mesto Soči je namreč dobilo javno kanalizacijo z vsemi potrebnimi čistilnimi napravami. Odplake so bile prej namreč neposredno speljane v Črno morje. »Ali pa gradnja cest: število avtomobilov je tako ali tako raslo in pred tem so bili prometni zamaški nevzdržni.« Zadovoljen je tudi z novim letališčem: »Prejšnje je bilo zgrajeno pred drugo svetovno vojno in je bilo namenjeno predvsem vojaškemu transportu. Novo letališče pa je boljše in udobnejše«.
Kljub nekaterim ohrabrujočim učinkom se je kakovost življenja predvsem za prebivalce manjših okoliških krajev v zadnjih letih poslabšala. Okoljevarstvene organizacije svarijo, da velik del krivde nosi tudi mednarodni olimpijski komite. »Podprli so početje ruske vlade − kratenje človekovih pravic, kršenje okoljevarstvenih standardov in nedojemljiv nivo korupcije. Olimpijski komite to povsem podpira,« je povedal Čestin.
Po besedah Andreja Petrova se nihče dejansko ni zavedal, kakšna bo prava cena olimpijskih iger: »Pri Greenpeacu smo resnično upali, da bodo oblasti skupaj z mednarodnim olimpijskim komitejem in programom OZN za okolje (Unep) vsaj poskušale minimalizirati negativne posledice, a se to žal ni zgodilo«.
