Orban kot Putin in Chavez?

Sporna politika desne madžarske vlade Viktorja Orbana je veliko kritičnih odzivov sprožila tudi v Avstriji.

Objavljeno
04. januar 2012 15.23
Urban Červek, zunanja politika
Urban Červek, zunanja politika
Dunaj − »Diktatura ali demokracija? Odgovor ni tako zelo prost. V svetu se je razvilo nekaj vladavin, ki niso ne eno ne drugo,« ugotavlja komentator avstrijskega dnevnega časopisa Der Standard Hans Rauscher, ki v družbo Venezuele pod Hugom Chavezom, Rusije pod Vladimirjem Putinom, pa tudi Turčije pod Recepom Erdoganom prišteva tudi aktualno Madžarsko oblast Viktorja Orbana.

»Avtoritativna oblast, podkrepljena s populizmom in karizmatičnim voditeljem ter večinsko podporo volivcev (čeprav je o tem mogoče s časom podvomiti), dobiva vse bolj in bolj nedemokratične in diktatorske poteze. Na začetku je karizmatični vodja, ki mu uspe prepričati volivce s populistično in demagoško retoriko, preprostimi slogani in izgradnjo zunanjega (ali notranjega) sovražnika,« skupne poteze omenjenih režimov opisuje komentator avstrijskega Standarda.

Temu prihodu na oblast nato sledi postopna demontaža institucij pravne in demokratične družbe; parlamenta, pravosodja, kulturnih institucij. Državni mediji praviloma nekritično podpirajo oblast, kritični mediji in novinarji se znajdejo v kazenskih postopkih. Povsod se tudi kažejo nasilni elementi v povezavi z oblastjo, kot je na primer gibanje Naši v Rusiji in ekstremno desna stranka Jobbik s svojim vojaškim krilom na Madžarskem. Podporo ljudstva pa oblast ne drugi strani kupuje s socialnimi programi, ki jih financirajo bodisi s prodajo naravnih virov v Rusiji in v Venezueli, na Madžarskem, kjer teh ni, pa se zatečejo k zadolževanju. To pa lahko traja le nekaj časa. Avstrijski komentator tako ugotavlja, da je EU z Orbanom dobila novega Putina, do česar je evropska skupnost presenetljivo popustljiva, vključno z mediji. Tudi povezava evropskih ljudskih strank, kamor sodi tudi Orbanov Fidesz, s tem članstvom nima težav.

V članku novinarja avstrijske državne televizije ORF pa so se včeraj zelo kritično odzvali predvsem na odnos madžarske oblasti do kulturnih institucij. Poleg nove ustave, ki bo po Orbanovih besedah prekinila obdobje »postkomunizma«, se z novim letom uveljavljajo radikalni varčevalni ukrepi za državen kulturne institucije. Zaprtje grozi gledališčem, galerijam, knjižnicam in drugim ustanovam, ki se zaradi premajhnega sofinanciranja že sicer borijo za preživetje. „Takšnih razmer nismo imeli v zadnjih sto letih," v pogovoru za ORF ugotavlja direktor Umetnostne galerije iz Budimpešte Gabor Gulyas. Da ne gre zgolj za varčevanje, dokazuje imenovanje Györgya Dörnerja za direktorja lani ustavnoljenega Novega gledališča, ki je sprožilo veliko kritik tudi zunaj meja Madžarske. Dörner je namreč znan po svojih skrajno desničarskih in antisemitskih stališčih in je med drugim napovedal konec »bolane liberalne hegemonije« na Madžarskem.