Tiskane izdaje
Berlin – Hamburžani pravijo, da so se v stoletjih svoje obmorske in pomorske zgodovine navadili neurij, in res največjega nemškega pristanišča ni spravil iz ravnotežja niti najhujši orkan v minulih desetletjih. Veliko Britanijo, sever Nemčije in zdaj še Poljsko pa je Xaver temeljito namočil in prepihal z vetrovi s hitrostjo do 155 kilometrov na uro.
Nekaj zamočenih kleti, motnje v javnem prometu in veseli šolarji, ki so lahko ostali doma, je vse, kar je Xaver na svoji poti z Atlantskega oceana proti severovzhodu Evrope pustil v Hamburgu, jezovi »severnih Benetk« bi prenesli celo meter višje poplave. V nasprotju z mesti ob Donavi, ki so jih minula leta tudi prizadevale katastrofalne poplave, je Hamburg pripravljen. Območja, ki so lahko preplavljena brez večje škode, so bila določena že prej, med njimi ulica s staro »Fischauktionshalle«, v kateri se je v noči s četrtka na petek nabralo za dva metra vode. Ko bodo nevihte mimo, bodo dvorano preprosto očistili.
Hamburžani se na bes narave pripravljajo že vse od leta 1962, ko je podobno neurje pustilo za seboj 315 žrtev in veliko škodo. Župan Olaf Scholz je ukrepe v strahu pred posledicami okoljskih sprememb po letu 2012 še poostril in Xaver, čeprav so njegovi vetrovi na otoku Syltu in v Harzu divjali s hitrostjo tudi do 150 kilometrov na uro in čez, ni za seboj pustil nobene žrtve, celo nobenega ranjenega. Tako kot ne orkan Christian, ki je na severu Nemčije oktobra ruval drevesa in dvigoval strehe.
Orkan so čutili tudi v drugih delih Nemčije, v Hannovru je bilo zaradi močnega vetra nekaj hujših prometnih nesreč, v Berlinu pa je odnesel nekaj semaforjev in podrl božično drevo številka ena, trinajstmetrsko jelko pred gradom Bellevue, v katerem domuje predsednik države Joachim Gauck. Vso Nemčijo je Xaver posul s prvim letošnjim snegom, v nekaterih drugih državah pa so bile posledice resnejše. V Veliki Britaniji in Skandinaviji je med Xavrovim divjanjem umrlo več ljudi, na Švedskem dva mornarja še pogrešajo, tudi na Poljskem so bile zaradi padca drevesa na neki avto že tri smrtne žrtve, več tisoč domov je ostalo brez elektrike.
V vseh teh državah pa se sprašujejo, ali so zadnje uničujoče nevihte že posledice sprememb v okolju in ozračju, za katere je odgovoren človek. Vremenarji odgovarjajo, da so zadnji orkan zakrivile velike temperaturne razlike med zračnimi tokovi nad južnim in severnim Atlantikom, tudi razlike v zračnem tlaku so velike. Orkani kot Xaver in pred njim Christian pa po njihovem prepričanju za severno Evropo niso neobičajni. Ugotavljajo, da so na severu Evrope neurja močnejša vsakih trideset let in zadnji val je bil v devetdesetih letih minulega stoletja.
Xaver in drugi orkani bodo morali šele pridobiti tedanjo uničujočo moč. Februarja 1990 je tako Vivian divjala s hitrostjo vetrov do 268 kilometrov na uro, Wiebke celo z 285 kilometri na uro, v obdobju okrepljenih viharjev pa na severnoevropskem območju niso neobičajna niti deževna, niti pretopla poletja in niti preveč hladne zime. Če se bo Arktika še naprej segrevala hitreje od drugih delov Zemlje, pa strokovnjaki kvečjemu pričakujejo manj orkanov, saj se bodo s tem temperaturne razlike med zračnimi tokovi na severnem in južnem Atlantiku zmanjšale.
Smrtna žrtev v Avstriji
Orkan Xaver, ki je v četrtek pustošil po severni Evropi, je danes dosegel tudi Avstrijo, od koder poročajo o smrtni žrtvi. Gre za voznika tovornjaka, v katerega je čelno trčil avtobus, ki ga je danes zjutraj močan sunek vetra zanesel na nasprotni vozni pas.
Nesreča je poleg smrtne žrtve zahtevala še dva poškodovana, od tega eden huje. Močan veter je povzročal preglavice tudi na severu avstrijske Koroške, kjer je veter podiral drevesa, ki so padla tudi na daljnovode. Brez elektrike je ostalo okoli 400 gospodinjstev.
Orkan Xaver je po zadnjih podatkih v Evropi doslej zahteval devet smrtnih žrtev. V Angliji je nevihta zahtevala najmanj tri življenja, prav tako tri smrtne žrtve je zahteval na Poljskem, na Škotskem, Danskem in v Avstriji pa po eno.
Najmočnejši orkan, ki je prizadel celinsko Evropo
Nevihtno vreme z orkanskimi sunki vetra je v četrtek najprej prizadelo Veliko Britanijo, nato pa še Nemčijo in skandinavske države. Vremenoslovci opozarjajo, da bi lahko Xaver postal najmočnejši orkan, ki je v zadnjih letih prizadel celinski del Evrope.
Po zadnjih podatkih je Xaver zahteval osem smrtnih žrtev. V Angliji je nevihta zahtevala najmanj tri življenja, na Škotskem in Danskem pa po eno.
Ponekod je obstal tudi trajektni in železniški promet, težave so bile tudi v letalskem prometu. Več deset tisoč gospodinjstev je ostalo brez elektrike.
Na Otoku so morali iz obalnih mest zaradi orkana evakuirati več tisoč ljudi. Po navedbah britanskih vremenoslovcev so zaradi Xaverja nastali najhujši poplavni valovi po katastrofalnih poplavah, ki so leta 1953 prizadele države ob Severnem morju. Takrat je umrlo več kot 2000 ljudi.
V nemilosti narave tudi Češka in Poljska
Na Poljskem, kjer je veter davi pihal s hitrostjo 120 kilometrov na uro, je Xaver zahteval najmanj tri smrtne žrtve, štirje ljudje so bili poškodovani. Okoli 150.000 gospodinjstev je na Poljskem ostalo brez električne energije.
Na Češkem pa imajo zaradi orkana Xaver vetrovno vreme in sneg. Veter je pihal s hitrostjo do 144 kilometrov na uro, zato je tudi tam tisoč gospodinjstev ostalo brez elektrike.
V nekaterih severnoevropskih državah sicer danes ponovno vzpostavljajo prometne in električne povezave. Danski vlaki, ki so večinoma obstali v četrtek, danes ponovno vozijo ob sicer zmanjšanjem urniku. Znova je odprto tudi letališče v Københavnu.
