Tiskane izdaje
A zajetni dosjeji o zločinih in nedolžnih žrtvah ostajajo. Rios Montt je še vedno ena najbolj kontroverznih gvatemalskih osebnosti. Kar dve neodvisni komisiji, ena pod okriljem Katoliške cerkve in druga v imenu Združenih narodov, sta zbrali obsežno dokumentacijo o kršitvah človekovih pravic v času njegove enoletne vladavine, do katere je prišel z državnim prevratom; v to so vključeni množični poboji, mučenja in posilstva.
Redki zagovorniki Monttovega početja pravijo, da so v tistem času Gvatemalo destabilizirali marksistični uporniki in državljanska vojna. Zato se je general Montt oprl tudi na ZDA, ki so ga vsestransko podprle in mu ponudile tudi »storitve« Cie.
Državljanska vojna, v kateri so bili uporniki na koncu poraženi, se je v Gvatemali končala šele leta 1996 in je trajala 36 let. V tem času je življenje izgubilo najmanj 200.000 ljudi; Amnesty International ugotavlja, da je bilo zgolj leta 1982 ubitih več kot 10.000 pripadnikov majevskega ljudstva, več kot 100.000 kmetov pa je moralo zapustiti domove. Tako je to obdobje eno najbolj krvavih v sodobni zgodovini Latinske Amerike. Še posebno tragično pa je, da se je Monttov vojaški režim znesel predvsem nad pripadniki Majev, na rob porinjenega avtohtonega prebivalstva, ki je večinsko simpatiziralo z uporniki.
Upokojeni general se nikoli ni odrekel želji po oblasti. Na čelu desničarske Republikanske fronte Gvatemale je leta 2003 celo kandidiral za gvatemalskega predsednika – a ni bil izvoljen.
V zadnjih letih je bilo več neuspešnih poskusov, da bi Monttu sodili celo v Španiji. Po zadnji odločitvi gvatemalskega vrhovnega sodišča pa je vse bolj očitno, da bodo mlini pravice mleli tako, da se bo ostareli diktator ognil roki pravice.
