Tiskane izdaje
Damask - Danes zjutraj je sirska državna televizija z velikim pompom razglasila osvojitev Kusairja, ključne tarče večtedenske srdite ofenzive vladnih sil in njihovih zaveznikov iz vrst libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah. Kmalu zatem so padec strateško pomembnega mesta v bližini meje z Libanonom priznali tudi uporniki.
Ogorčeni spopadi za Kusair so v dobrih dveh tednih, kolikor je trajala vladna ofenziva na obkoljeno mesto s približno 30.000 prebivalci, postali osišče brutalnega konflikta, ki je med drugim nazorno razkrilo, da je ta že zdavnaj prestopil sirske meje. Medtem ko je Hezbolah tokrat prvič povsem odkrito posegel v dogajanje na sirskih bojiščih, je na drugi strani upornikom priskočilo na pomoč več sto libanonskih sunitov. A je bilo zaradi pomanjkanja streliva in zalog, predvsem pa zaradi očitne premoči nasprotnika, tudi to premalo, da bi ubranili mesto, ki je v zadnjih mesecih postalo njihova ključna (in obenem edina) logistična povezava z Libanonom.
Režim sirskega predsednika Bašarja al Asada je z zmago v bitki za Kusair nedvomno močno utrdil svoj položaj v krvavi državljanski vojni, ki je v dobrih dveh letih zahtevala več kot 80.000 življenj. Po tem, ko je še pred nekaj meseci kazalo, da vojno počasi, a vztrajno izgublja, je s serijo vojaških uspehov v zadnjih tednih uspel obrniti tok dogodkov in si pripraviti teren za odločni naskok na izgubljena območja. Z zavzetjem Kusairja namreč režim ni le zavaroval ključne povezave med Damaskom in pretežno z »Asadovimi« alaviti in krščani poseljenim priobalnim pasom, utrdil svojih nedavnih pridobitev in osamil upornikov v osrednji Siriji, ampak mu je uspelo tudi sprostiti sile za nadaljevanje ofenzive na druga središča upora. Prve se bodo bržkone na udaru vladnih sil znašle četrti Homsa, ki so še vedno v rokah upornikov, nato pa bi se lahko težišče spopadov po nekaterih napovedih spet prevesilo na sever, v provinco Alep in istoimensko največje sirsko mesto.
Z vladno zmago v Kusairju je sirski predsednik okrepil tudi svojo pogajalsko pozicijo pred napovedano rusko-ameriško mirovno konferenco o Siriji, na kateri naj bi še enkrat poskusili najti politično rešitev konflikta, ki resno grozi z destabilizacijo celotne bližnjevzhodne regije. Ker pa še vedno ni jasno, kdo naj bi se konference, ki je bila sprva napovedana za začetek junija, zdaj pa se govori že o juliju, sploh udeležil in o čem natančno naj bi se na njej pogovarjali, je njena izvedba še negotova.
Vse več dokazov o uporabi sarina
Medtem se na Zahodu krepijo očitki sirski vladi o uporabi kemičnega orožja v boju proti upornikom. Potem ko je francoski zunanji minister Laurent Fabius že v torek sporočil, da so v njegovi domovini izvedeni testi vzorcev s sirskih bojišč pokazali vsebnost živčnega strupa sarina, za uporabo katerega so »nedvomno odgovorni režim in njegovi sodelavci«, je danes s podobnimi ugotovitvami lastnih testiranj postregla tudi britanska vlada. S tem se je še okrepil pritisk na ameriškega predsednika Baracka Obamo, ki je morebitno uporabo kemičnega orožja že večkrat označil za prestop »rdeče črte«, ki bi lahko sprožil vojaško posredovanje proti Damasku, vendar v Beli hiši za zdaj vztrajajo, da za kaj takega potrebujejo več dokazov.
