Tiskane izdaje
Rim - Ko so se že temelji tresli in ni bilo več jasno, kdo po kom seka in kako se bo razpletlo, je v Vatikanu odločno, z glasom, ki se ni nič več tresel, nastopil papež Benedikt XVI. Zaupa svojim sodelavcem, je rekel, nič ni res, da se hiša že podira.
Bog podpira svojo Cerkev, sveti duh bo pomagal rešiti vse zadrege. Zdaj je na vrsti svetovno srečanje družin, pozornost se preusmerja k duhovnemu. Benedikt XVI. je po aretaciji svojega majordoma Paola Gabrieleja, ki bo po vseh namigih izza obzidja sodeč kmalu na prostosti, in po prisilnem slovesu svojega »božjega bankirja« Ettora Gottija Tedeschija, ki napoveduje svojo plat resnice, prav gotovo preživljal najtežje dneve svojega papeževanja. Pol leta je trajalo obdobje, ko so novice kar same curljale izza obzidja. Napetost je dosegla vrh ob izidu knjige Njegova svetost, kjer so zbrana tudi papeževa pisma o najbolj pomembnih zadevah, pa tudi neprijetne informacije, ki načelno sodijo med diplomatske tajnosti.
Papež pravzaprav še naprej preživlja težke dni, le da je zdaj povedal, kako se je odločil urediti položaj in kako ne bo dovolil, da bi razneslo rimsko kurijo, ki je tudi njemu ni uspelo reformirati. Ko je povedal, da odločno podpira svoje sodelavce, še zlasti pa je njegovega zaupanja vreden državni tajnik kardinal Bertone, je bilo jasno, da ne bo dovolil obračunov, ne takih in ne drugačnih.
Spremembe bodo počakale na novega papeža
Kakršne koli reforme, če se bodo sploh kdaj začele brez hujših pretresov od sedanjih, bodo počakale novo papeško obdobje. Italijanski kardinali, ki jih papež načelno zagovarja in poudarja, da jim zaupa, se na trenutke vedejo, kakor da bi se Benediktov čas že iztekal. Odgovornim v kuriji je marsikdo zameril, ker so Benedikta XVI. poslali na naporno pot v Mehiko in na Kubo tik pred veliko nočjo, ki je za papeža že brez potovanja delovno najbolj naporni del leta.
Kljub premirju, ki ga je ukazal Ratzinger, se v palači za bronastimi vrati, kjer domuje kurija, najbrž ni veliko spremenilo. Tako imenovani vatileaks in druga podobna bombardiranja z informacijami so kljub kazanju na »zunanje nasprotnike« vendarle kurijske notranje igrice, tudi po papeževih pomirjujočih besedah ugotavljajo najbolj izkušeni vatikanisti. Papeževega majordoma so uporabili za svojega sla, tako se vsaj zdi. Grešni kozel pa vendar ne bo končal v zaporu, saj je vsem jasno, da ni mogel sam, brez prišepetavanja in navodil z vrhov, zakuhati nobenega izmed očitanih grehov in zločinov.
Zaradi boja za oblast in za sedanji Ratzingerjev položaj se dogajajo nečedne stvari, ki jih bodo poskušali v naslednjih tednih in mesecih kolikor bo le mogoče spraviti pod preprogo. Vsaj začasno bodo poskušali utišati grmenje in se delali, kakor da se nič ne dogaja. Italijanski kardinali pa so ne glede na vsa znamenja premirja med seboj vsaj tako sprti, kot so bili v času konklava konec sedemdesetih let, ko je na vrh prišel Karol Wojtyla, ali pa leta 2005, ko je na Petrov prestol prišel Joseph Ratzinger.
Na zadnjem, letošnjem konklavu so seznam novih kardinalov napisali tako, da ustreza eni izmed struj, hkrati krepi italijansko brigado med kardinali, odriva pa večinske katoliške skupnosti, denimo latinskoameriško in afriško. Že konec zime, ko so objavili seznam novih škrlatnih knezov, je med italijanskimi prelati završalo, marsikdo je dvignil glas, češ da so v državnem tajništvu zapisali imena svojih in sebi zvestih ljudi, druge, tudi italijanske prelate, so odrinili na stran.
Čakajoč na Bertonejevega naslednika
Pričakujejo, da bo Benedikt XVI. prihodnje leto sklical še en shod kardinalov, na novem konklavu pa na novo popolnil izpraznjena mesta kardinalov volivcev, mlajših od 80 let (vmes so se nekateri postarali, drugi umrli), to pot naj bi popravili nekatere »krivice«. Prihodnje leto, na naslednjem konklavu, naj bi položaj papeževe desne roke že zasedal nov kardinal, naslednik Tarcisia Bertoneja, okrog katerega se zadnje čase bijejo boji med italijanskimi kardinali. Bertone bo v začetku decembra dopolnil 78 let, kar je skrajna starostna meja na tako visokem položaju. Formalno se tudi kardinali na odgovornih položajih, tako kot škofi, upokojijo pri 75 letih, papež pa jim mandat lahko podaljša ali pa tudi ne.
Kar zadeva Bertonejevega naslednika, za obzidjem in zunaj njega že nekaj časa omenjajo sedanjega zunanjega ministra kardinala Mambertija. Dominique François Joseph Mamberti je v Maroku rojeni francoski škof, pripada mlajši generaciji, star je 60 let, sodi pa v Bertonejevo garnituro. Državni tajnik ima v Vatikanu izjemno moč in vpliv, še zlasti v primerih, ko je papež usmerjen izrazito duhovno, teološko in pedagoško, kakor je Benedikt XVI.
