Papež Frančišek z mašo uradno zaključil konklave

Frančišek je posvaril, da bo Cerkev brez prenove postala le malo več kot dobrodelna ustanova brez duhovnih temeljev.

Objavljeno
14. marec 2013 08.02
Posodobljeno
14. marec 2013 08.02
COLOMBIA-VATICAN-RELIGION-POPE-BERGOGLIO
Mo. B., Ma. Ja., Delo.si; Mi. P., zunanja politika
Mo. B., Ma. Ja., Delo.si; Mi. P., zunanja politika
Vatikan − Prvi južnoameriški papež Frančišek je komaj 12 ur potem, ko je bel dim nad Sikstinsko kapelo naznanil njegovo izvolitev, zapustil Vatikan in obiskal baziliko Marije Velike, kjer je v molitvi prosil za božjo pomoč in smernice pri vodenju 1,2 milijarde vernikov po svetu.

Nepričakovani obisk novoizvoljenega papeža je pred baziliko pritegnil nemalo pozornosti, zaradi varnostnih ukrepov so zaprli vso četrt, več oseb pa je moralo cerkev zapustiti. Ob obisku ga je spremljajo več kot deset ljudi, med njimi tudi zasebni tajnik njegovega predhodnika Georg Gänswein.

Med duhovniki, ki so molili z novim papežem, je bil tudi Ludovico Melo, ki je povedal, da jim je Frančišek med kratkim obiskom večkrat dejal, naj bodo usmiljeni. »Srečanje je bilo ganljivo, pobožno in ponižno,« je dejal.

Papež z mašo zaključil konklave

Popoldne je papež Frančišek z mašo v Sikstinski kapeli skupaj s kardinali po komaj dveh dneh uradno zaključil konklave. Kot je posvaril med obredom, katoliška cerkev tvega, da bo brez prenove postala le malo več kot dobrodelna ustanova brez vsakršnih duhovnih temeljev. Če se ne bo zganila, bo Cerkev končala kot »usmiljena nevladna organizacija«, je posvaril.

Veselje v Argentini se še ni poleglo

Dan potem, ko je 115 kardinalov elektorjev izvolilo 266. poglavarja Rimskokatoliške cerkve, se veselje po svetu ni poleglo. Še posebej slovesno je bilo v Argentini, kjer je množica ljudi povsem nepričakovano novico pospremila z vzkliki veselja in solzami sreče.

Pred katedralo v Buenos Airesu je v torek zvečer število ljudi z minute v minuto raslo, val veselja pa se je kmalu razširil tudi v druge države Južne Amerike. »Videli smo bel dim. Mislili smo, da je bil izvoljen Brazilec ali Italijan. S prijatelji sem bila namenjena v kino, a smo se nato raje namenili pred katedralo,« je povedala 33-letna Angela Scola. Z odločitvijo kardinalov je bil zadovoljen tudi škof Buenos Airesa, ki je povedal, da bo odslej 1,2 milijardi vernikov po svetu vodil preprost in sočuten človek.

Upanje na spremembe

Čeprav je Jorge Mario Bergoglio veljal za enega glavnih papeških kandidatov že leta 2005, se njegovo ime tokrat ni pojavljalo med favoriti. Papež Frančišek je prvi Neevropejec, ki je po 1300 letih zasedel najvišji položaj v Rimskokatoliški cerkvi. Da izvolitve ni pričakoval niti sam, je potrdil tiskovni predstavnik argentinske Cerkve Federico Walls, ki je povedal, da je bil Bergoglio ob odhodu v Vatikan povsem miren, kupil pa si je tudi že povratno letalsko vozovnico.

Čeprav 76-letni papež Frančišek velja za teološko konservativnega, pa je kardinal Jean-Claude Turcotte prepričan, da bo v nekaj letih čez Cerkev zavel veter sprememb. Kot je pojasnil, Bergoglia pozna že več let. »Prepričan sem, da bo hotel novi papež popraviti stvari. Cerkev ima napake, a tega ne smemo sprejeti kot nekaj samoumevnega,« je povedal Turcotte.

Da bodo z novim papežem prišle spremembe, upajo tudi v irski skupini za pomoč žrtvam spolnega nasilja Alliance Victims Support Group. Predstavnik skupine Tom Hayes je izrazil upanje, da bo jezuit na čelu Cerkve pedofilske duhovnike in vse odgovorne za prekrivanje teh zločinov pripeljal pred roko pravice.

Avtobusi namesto limuzin

Pred papežem Frančiškom je zahtevna naloga povrniti ugled in zaupanje v Cerkev, ki so jo zadnja leta pretresali številni škandali − od prikrivanja pedofilije do afere Vatileaks, ki je v javnost ponesla govorice in opravljive zgodbe izza vatikanskih zidov. Novo obdobje morda napoveduje tudi izbira papeževega imena. »Papež nam je povedal, da je ime Frančišek izbral v čast na spomin Frančiška Asiškega. Skrbel je za revne in ponižne in to bo tudi papeževo delo,« je po koncu torkovega glasovanja povedal ameriški kardinal Timothy Dolan. Jorge Mario Bergoglio je tudi kot škof obiskoval revne četrti, živel v majhnem stanovanju in redno uporabljal javni prevoz. Da so mu avtobusi bližje kot limuzine, je pokazal takoj po izvolitvi za papeža, ko je odklonil vožnjo z luksuznim avtomobilom in se drugim kardinalom pridružil na minibusu.

Pozivi k medverskemu dialogu

Kmalu po izvolitvi so se začele vrstiti čestitke z vsega sveta in pozivi k nadaljevanju medverskega dialoga. Ruska pravoslavna cerkev je izrazila upanje, da se bodo odnosi z Vatikanom še naprej »razvijali v pozitivni smeri«.

Oglasil se je tudi kairski veliki imam mošeje Al Azar Ahmed al Tajeb, ki je izrazil upanje, da se bodo z novim papežem odnosi med muslimani in katoliki normalizirali. Benedikt XVI. je namreč muslimansko skupnost leta 2006 razburil s citatom bizantinskega cesarja Manuela II. iz 14. stoletja: »Pokaži mi, kaj je novega prinesel Mohamed, in videl boš le slabo in nečloveško; vero, ki jo narekuje, pa širi z mečem.«

Na izvolitev papeža se je odzval tudi veliki rabin v Rimu Riccardo Di Segni, ki ga je novi papež že povabil na inavguracijsko mašo − ta bo v torek, 19. marca. »V odnosih in dialogu med Cerkvijo in rimsko judovsko skupnostjo smo naredili velik korak naprej. Upamo, da je to pot možno nadaljevati in še naprej graditi dobre odnose,« je povedal Di Segni.

Novoizvoljenemu papežu je čestital tudi tibetanski duhovni voditelj dalajlama, ki je v pismu Frančišku zapisal, da ga ob izvolitvi navdaja veselje. »Čeprav nisem dobro seznanjen z vsemi rimskokatoliškimi svetniki, vem, da je sveti Frančišek obiskal Assisi, kjer se je udeležil medverskega srečanja. Ganilo me je dejstvo, da ste prav njegovo ime izbrali za vaše papeževanje,« je zapisal.

Skupaj s pohvalami pa je izvolitev Bergoglia na dan znova prinesla vprašanje o vlogi, ki jo je odigral med vladavino argentinske vojaške hunte. Čeprav menda ni dokumentov, ki bi potrjevali povezave z vojaško diktaturo, pa kot pišejo pri francoskem Mondu obstajajo nekateri elementi, ki kažejo na to, da je Jorge Mario Bergoglio podpiral režim, obrnil da se je celo proti posameznim duhovnikom. Po besedah sociologa Fortunata Mallimacija z Univerze v Buenos Airesu je »več prič izjavilo, kako se Bergoglio ni postavljal proti diktaturi in je po svoje celo pomagal, da so odpeljali, mučili in pobili številne duhovnike in laike«.