Tiskane izdaje
Po več desetletjih so bile v Siriji izpeljane prve večstrankarske parlamentarne volitve, ki niso avtomatično zagotavljale zmagoslavja vladajoče stranke Baas. Na več kot 12.000 voliščih po vsej Siriji se je v ponedeljek za 250 sedežev v ljudski skupščini potegovalo več kot 7000 kandidatov. Predstavnike na volilnih lističih je imelo tudi sedem novoustanovljenih strank. Zveni kot scenarij, s katerim bi morali biti zadovoljni volivci države, kjer se že več kot eno leto bije boj proti vladajoči eliti. A resnica je drugačna. Večina kandidatov ima take ali drugačne povezave s trenutno oblastjo in nihče ne pričakuje, da bodo glasovi Sircev kakor koli spremenili vladajočo strukturo v državi. Opozicija je volitve vnaprej razglasila farso in ljudi pozvala k bojkotu. Koliko uspeha so imeli njeni pozivi, ni znano, saj natančnih podatkov o volilni udeležbi ni.
Te volitve bi sicer morale biti na sporedu lani, a so bile prestavljene, saj je predsednik Bašar al Asad hotel najprej spremeniti ustavo, ki je favorizirala panarabsko stranko Baas. Ustavne spremembe so bile sprejete na februarskem referendumu, potem pa so bile kmalu razpisane še parlamentarne volitve. Tem so poleg opozicijskih skupin nasprotovali tudi predstavniki mednarodne skupnosti. Ti si želijo, da bi se v Siriji najprej končalo nasilje, ki se nadaljuje navkljub za 12. april napovedani prekinitvi ognja.
Svojo zaskrbljenost je danes izrazil vodja Mednarodnega odbora Rdečega križa Jakob Kellenberg. Za Reuters je dejal, da so bili nekateri spopadi v zadnjem letu dni obravnavani kot omejena državljanska vojna. »To je lahko notranji oboroženi spopad na določenih območjih, kot je bilo na primer bojevanje v četrti Homsa Baba Amr februarja letos,« je dejal Kellenberg in poudaril, da tega vendarle ni mogoče aplicirati na območje celotne države.
Definicija nasilja v Siriji kot oboroženega spopada bi pomenila, da bi lahko na incidente gledali skozi prizmo mednarodnega humanitarnega prava, vse resne kršitve tega prava pa bi obravnavali kot vojne zločine. Stanje v državi bodo sicer znova pretehtali opazovalci OZN, sredi maja pa bodo predstavniki Rdečega križa preverjali razmere v zaporu v mestu Alepo.
