Peticija za Nobelovo nagrado vojaku Manningu

New York – Le droben nasmešek je spreletel obraz vojaka Bradleyja Manninga, ko ga je vojaško sodišče v torek oprostilo obtožbe, da je pomagal sovražnikom ZDA, ker je portalu Wikileaks poslal na stotisoče tajnih dokumentov. Razsodba prinaša nekaj olajšanja drugim žvižgačem, ki jih preganja Bela hiša, pomembna je tudi za novinarstvo.

Od vsega začetka sojenja danes 25-letnemu Manningu je bilo jasno, da se ne bo izognil zaporni kazni. Februarja pa je tudi sam priznal, da je iz službenega omrežja snel okoli 700.000 dokumentov z oznako zaupno.

Do Edwarda Snowdna je bil najbolj razvpit žvižgač sedanje generacije, zagotovo pa vir največjega odtekanja zaupnih podatkov v zgodovini ameriške vojske. Zato si je država na vso moč prizadevala, da ga naredi za žrtveno jagnje in za to, da bi služil kot primer za zastraševanje drugih.

Sodstvo zaščitilo preiskovalno novinarstvo

Ko je sodnica, polkovnica Denise Lind zavrnila obtožbo, da je izdajalec (zagrožena je tudi smrtna kazen, tožilstvo je zahtevalo dosmrtni zapor), je odvzela nekoliko ostrine poskusom administracije, da dosežejo kar najvišjo obsodbo. Po besedah Yochaija Benklerja, profesorja prava na univerzi Harvard, ki je pričal v korist Manninga, je Lindova tako preprečila »zelo nevaren napad na preiskovalno novinarstvo in svobodo tiska na področju državne varnosti, nekaj, kar nismo videli že desetletja«.

Bela hiša predsednika Baracka Obame se ponaša z neslavnim rekordom, da je že osem žvižgačev obtožila kršitve zakona o vohunjenju iz leta 1917. Kar je dvakrat več, kot so zmogle vse administracije pred njo, saj so skupaj vložile le tri takšne obtožnice. Manninga po napovedih čaka dolga zaporna kazen, kar po svoje upravičuje strahove Snowdna, ujetega na moskovskem letališču. Medtem je že več kot 100.000 ljudi podpisalo peticijo, naj obsojenemu vojaku podelijo Nobelovo nagrado za mir.