Plinska vojna pred vrati Evrope

Bruselj – Kljub zaostrovanju položaja v vzhodni Ukrajini, ki bi utegnilo biti povezano s subverzivnim delovanjem Kremlja, EU še ne namerava sprejeti novih ukrepov proti Rusiji.

Diplomacija Unije sicer opozarja, da z ruske strani ni znamenj deeskalacije napetosti, ki so jih večkrat zahtevali od Moskve – nakopičene ruske enote ob meji so kvečjemu znamenje nasprotnega –, a na zasedanju zunanjih ministrov EU v ponedeljek bodo zgolj razpravljali o nadaljnjem ravnanju. Dogodki so obravnavani kot »ustvarjanje pritiska«. Za EU, ki noče zapreti vrat dialogu, so v ospredju diplomatska prizadevanja (pogovori Rusije z EU, ZDA in Ukrajino v četrtek v Ženevi), s katerimi bi lahko pripomogli k začetku stabilizacije razmer.

Odločanje o širitvi kroga oseb, proti katerim so sprejeti ukrepi (zamrznitev imetja in prepoved vstopa v EU), ker so sodelovali v projektu aneksije Krima, ostaja na mizi. Naslednja faza sankcij, obsežni gospodarski ukrepi, pa je v fazi priprav. Evropska komisija še pripravlja presojo njihovega vpliva in oceno, v kolikšni meri bi prizadeli članice. Pogoj za njihovo uvedbo je nadaljnje zaostrovanje napetosti, odločitev o njih bi morali sprejeti voditelji 28 članic.

Drugače kot ZDA, ki Moskvi že grozijo s konkretnimi ukrepi na področju energetike, bančništva in rudarstva, je Unija, veliko bolj zadržana. Pismo ruskega predsednika Vladimira Putina poldrugemu ducatu evropskih držav o položaju v Ukrajini in njenim dolgovom za plin je še okrepilo bojazni glede preskrbe s plinom. »Pričakujemo, da bo Rusija izpolnila zaveze o dobavi plina in da bo Ukrajina spoštovala zaveze o njegovem tranzitu,« je pojasnila glasnica komisarja za energritiko Güntherja Oettingerja.

V okviru zagotovljene nadaljnje podpore na gospodarskem področju lahko Ukrajina pričakuje solidarnostno pomoč, če bo Rusija zaprla pipe. Lahko bi kupovala plin od evropskih energetskih podjetij, v Ukrajino pa bi se stekal z Madžarske, Poljske in Slovaške. Tudi znotraj Unije se je po negativnih izkušnjah v prejšnjem desetletju okrepila povezanost omrežij. Veliko je bilo narejenega na sistemu pretoka v obe smeri (reverse flow), ki omogoča, da členice v primeru zapletov pomagajo druga drugi.

»V interesu vseh je, da se energija ne uporablja kot politično orožje,« zatrjujejo v komisiji. EU dobiva skoraj tretjino plina iz Rusije, polovica ga preteče čez Ukrajino. Poleg tega kar sedemdeset odstotkov ruskih izvoženih ruskih energentov konča v Uniji. Vsaj drugi rubelj v ruski državni blagajni izhaja iz takih energetskih kupčij. Bruselj že od začetka ukrajinske krize poudarja, da težav s preskrbo ne pričakuje in da so skladišča po mili zimi še bolj polna, kot so bila lani.

Projekt Južni tok, v katerem sodeluje Slovenija, je po izbruhu krize obravnavan v kontekstu širših odnosov med EU in Rusijo. Gazpromov plinovod, ki bi povezal bolgarsko črnomorsko obalo s severno Italijo, za Bruselj sploh ni prednostni projekt. Prednostna naloga je dobiti nove države dobavitelje in poskrbeti za večjo raznovrstnost preskrbe. Tako da je Južni tok sicer dobrodošel, a projekt mora biti pripravljen v skladu s pravom EU. Glede pogodb med Rusijo in članicami o njem je Bruselj že izrekel negativno mnenje.